Jedro

Ker tožnik ni predložil dokazil, ki jih določa zakon, je izpodbijana odločba glede izreka vpisa mirovanja poklicnega naziva pooblaščenega inženirja pravilna in zakonita, vendar iz drugih razlogov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1. Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: IZS) je z odločbo št. 0210-1041/2020-1 z dne 28. 1. 2020 odločila, da se pri tožeči stranki (v nadaljevanju: tožniku) v imeniku pooblaščenih inženirjev vpiše status mirovanja poklicnega naziva po uradni dolžnosti (1. točka izreka), in da je pooblaščeni inženir dolžan vrniti žig pooblaščenega inženirja na IZS v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili posamezniki, ki so bili z dnem začetka uporabe zakona vpisani v imenik IZS dolžni, skladno z določilom 55. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID), najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena istega zakona1. Če v tem roku dokazil niso predložili, jim zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik.

3. Iz nadaljevanja obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 29. 5. 2019 poslal vlogo za uskladitev pri pristojni službi za javna pooblastila inženirjev IZS, v skladu z 8. členom Splošnega akta o postopkih vpisa in izbrisa iz imenika pooblaščenih inženirjev, v kateri je označil, da poklicne naloge opravlja kot samostojni podjetnik posameznik, vlogi pa je priložil kopijo soglasja Univerze v Mariboru ter kopijo police za zavarovanje poklicne odgovornosti.

4. Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala, ker po njeni oceni vlagatelj ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj poklicne naloge za polni delovni čas opravlja na Univerzi v Mariboru, medtem ko gre pri dejavnosti, ki jo opravlja kot samostojni podjetnik (s.p.) za popoldansko dejavnost, ki ne zadosti klasičnemu delovnemu razmerju. Dokazila vlagatelja pa tudi ne dokazujejo, da bi vlagatelj imel za polni delovni čas zaposlenega enega človeka ali da bi bil tako sam zaposlen. Zaradi navedenega ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti na področju poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, saj takšen način ne ustreza načinu opravljanja poklicnih nalog, ki bi lahko bil podlaga za aktivni status pooblaščenega inženirja.

5. Izpodbijana odločba je bila z odločbo številka 35114-28/2020-2-KB dne 5. 5. 2020 pred organom druge stopnje potrjena, saj je bila pritožba pritožnika (sedaj tožeče stranke) kot neutemeljena zavrnjena.

Tožbene navedbe

6. Tožnik v tožbi navaja, da IZS napačno tolmači določila ZAID in 14. člen navedenega zakona. Navaja, da je tožnik, kljub temu, da opravlja popoldanski s. p., po določilih ZAID gospodarski subjekt, zaradi česar je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, saj je pravni status rednega in popoldanskega s.p. enak. Razlika med rednim in popoldanskim delom kot delom samostojnega podjetnika je zgolj v plačilu prispevkov. Po stališču tožnika je tožena stranka napačno uporabila tudi določilo 67. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), medtem ko določila 65. člena ZDR-1 sploh ni uporabila, saj krajši delovni čas ni urejen samo v 67. členu ZDR-1 temveč tudi v 65. členu ZDR-1. 7. Tožeča stranka (za razliko od tožene stranke) meni, da je poklicne naloge mogoče opravljati pri večih delodajalcih hkrati, kar izhaja iz 66. člena ZDR-1. 8. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi ter predlagala vrnitev plačila stroškov.

9. Tožena stranka je dne 26. 5. 2023 predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala in tudi ni povzela predhodnih navedb Inženirske zbornice (organa I. stopnje).

_Odločanje po sodnici posameznici_

10. Ker gre za pravno vprašanje razlage prava, je bilo s sklepom senata z dne 15. 6. 2023 odločeno, da bo sodišče v predmetni zadevi, na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), odločilo po sodnici posameznici.

K točki I izreka: Sodna presoja

11. Predmet presoje v predmetni zadevi je prvostopenjski akt Inženirske zbornice Slovenije, odločba s katero je bil v imenik pooblaščenih inženirjev, po uradni dolžnosti, za tožnika vpisan status mirovanja poklicnega naziva.

12. Med strankama je nesporno, da je tožnik zaposlen na Univerzi v Mariboru, in da ima registriran s. p. kot popoldansko dejavnost. 13. Sodišče je skladno z določili Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)2 pri presoji izdanega akta dolžno preveriti njegovo zakonitost po uradni dolžnosti.

14. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je tožnik dokazila o izpolnjevanju pogojev predložil šele 29. 5. 2019, kljub temu da se je rok za predložitev dokazil iz drugega odstavka 55. člena ZAID, glede na pričetek uporabe ZAID (1. 6. 2018), iztekel že dne 1. 12. 2018. 15. Tako je bila odločitev organa prve stopnje pravilna vendar iz drugih razlogov.

16. Iz postopka namreč izhaja, da bi moral tožnik skladno z določili ZAID, ki je pričel veljati 1. 6. 2018, do dne 1. 12. 2018 predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog (iz 3. točke 5. člena ZAID) in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena ZAID. Drugi odstavek 55. člena ZAID namreč določa, da mora posameznik, ki je vpisan v IZS ali ZAPS najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona (ZAID) predložiti zgoraj navedena dokazila. V kolikor posameznik v navedenem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik. Mirovanje pa se lahko izbriše na zahtevo člana, če ali ko posameznik zbornici predloži dokazilo o izpolnjevanju teh pogojev (tretji odstavek 7. člena ZAID).

17. V predmetnem postopku je sodišče po pregledu predloženih listin ugotovilo, da tožnik vse do 29. 5. 2019 ni predložil dokazil, kot jih določa zakon, pri čemer se je rok za predložitev dokazil iztekel že 1. 12. 2018. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je bil obrazec „Imenik pooblaščenih inženirjev uskladitev podatkov po zakonu o arhitekturi in inženirski dejavnosti predložen šele 29. 5. 2019 skupaj z dokazili, soglasje Univerze v Mariboru, številka FS/10 12. 3. 2018, Izpis iz poslovnega registra na dan 28. 5. 2019, Prijava in odjava zavarovanja z dne 16. 5. 2018, polica za zavarovanje številka OD40100134017 z dne 23. 5. 2019, kar je vse po datumu do katerega je bil tožnik dolžan predložiti potrebne dokumente in dokazila.

18. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba glede izreka vpisa mirovanja pravilna in zakonita, vendar iz drugih razlogov in je tako tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS v zvezi s tretjo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUS-13, kot neutemeljeno zavrnilo.

Glede nadaljevanja postopka

19. Zaradi ekonomičnosti postopka in vodenja postopka v nadaljevanju pa sodišče na tem mestu pripominja, da bo tožnik lahko podal predlog za izbris mirovanja, skladno z določili tretjega odstavka 7. člena ZAID, o katerem bo morala tožena stranka odločiti po vsebini.

20. Tožena stranka bo morala pri odločanju glede pravnega statusa in narave s. p. upoštevati določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ne ločuje med pojmoma („popoldanski“ s. p in „redni“ s. p.), pri čemer sodišče na tem mestu dodaja, da tudi 5. člen ZAID ne ločuje med pojmoma samostojni podjetnik posameznik (kot zaposlen za polni delovni čas ali zgolj kot popoldansko opravljanje nalog). Namen predmetnega določila je izkazovanje načina opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev zaradi dejstva, da izkažejo svojo poklicno dejavnost (torej znanje in delovanje) s področja za katerega želijo biti vpisani v imenik inženirjev. Z izpolnitvijo ene izmed alinej tretjega odstavka 5. člena ZAID namreč predlagatelj dokazuje način opravljanja poklicnih nalog.

21. V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave (59. člen ZUS-1 v povezavi s sklepom senata o sojenju po sodniku posamezniku z dne 15. 6. 2023), saj dejansko stanje, ki je pomembno za presojo med strankama (datum predložitve dokazil in vsebina listin) ni sporno in je šlo zgolj za pravilno presojo pravnega vprašanja upravičenosti vpisa statusa mirovanja tožnika v imeniku inženirjev, pri čemer je šlo zgolj za presojo pravočasnosti predložitve dokazil glede na rok, ki je bil zakonsko določen in je bilo mogoče odločiti na podlagi listin. Nobena izmed strank pa tudi ni predlagala svojega zaslišanja pred sodiščem.

K II. točki izreka

22. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Rok za predložitev dokazil iz drugega odstavka 55. člena ZAID, glede na pričetek uporabe ZAID (1. 6. 2018), se je iztekel dne 1. 12. 2018. 2 2. člen ZUS-1 – V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika.20. člen ZUS-1 - Sodišče ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo prispevali k razjasnitvi zadeve in k zakoniti ter pravilni odločitvi. 3 Sodišče odloči po prejšnjem odstavku tudi, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; te razloge naveden sodišče v sodbi.