Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim vmesnim sklepom, kot ga ureja šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, odločilo, da je osnutek elaborata primerna podlaga za katastrski vpis. Ta presoja zajema pravilnost glede skladnosti z dejanskim stanjem v naravi oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov. Ker sodišče s tem sklepom še ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, po ustaljeni sodni praksi pritožnica ne more uspeti s pripombami, ki se nanašajo na vprašanja, povezana z lastništvom nepremičnin. Prav ta cilj pa s pritožbenimi navedbami zasleduje nasprotna udeleženka, ki si prizadeva, da bi sodišče delitev terase opravilo tako, da bi ji pripadala terasa v večji izmeri.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po odločitvi, da udeležbo v postopku dopusti A. A. in B. B. (I. točka izreka), sklenilo, da elaborat vpisa spremembe podatkov dela stavbe z ID znakom 0000-0000-105 sodne izvedenke geodetske stroke C. C., ID elaborata ..., predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (II. točka izreka). Geodetski upravi je naložilo, da v skladu z elaboratom prioritetno izvede vpise v katastru nepremičnin in sodišču dostavi pravnomočen sklep ali obvestilo o vpisu (III. točka izreka).
2. Zoper II. in III. točko sklepa vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Nasprotuje argumentom sodišča iz 8. točke sklepa, da je delitev terase po drugem predlogu sodne izvedenke pravičnejša, in poudarja, da je takšni delitvi v postopku nasprotovala, ker zanjo predstavlja znatno prikrajšanje. Po tem načinu delitve bi nasprotna udeleženka trpela dvojno oškodovanje, saj bi bila oškodovana kot lastnica lastniške terase in solastnica skupnega dela terase na zahodni in vzhodni strani objekta. Ker je na delu terase v njeni lasti stik dveh sten, se zaradi dodatne toplotne izolacije izgubi večja uporabna površina kot pri skupnem delu terase. Na njenem delu terase poteka tudi izolacija skupnega hodnika, kar dodatno zmanjša uporabno površino. Prepričana je, da bi sodišče moralo upoštevati njene pripombe na izvedeniško mnenje in odločiti, da to predstavlja primerno strokovno podlago zgolj v prvem primeru delitve, ki je predstavljen pod 5. točko na 4. strani elaborata. Predlaga, da se v zemljiški knjigi oziroma GURS popravi podatek in pri površini terase namesto 37,7 m2 vpiše 34,3 m2, kar je sedanja uporabna površina terase do linije nekdanje ograje, v elaboratu pa se od sedanje fasade, ki je na delu terase v lasti nasprotne udeleženke, označi površina 31,8 m2 in razlika do linije, kjer je prej stala skupna ograja v izmeri 2,5 m2. 3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim vmesnim sklepom, kot ga ureja šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, odločilo, da je osnutek elaborata primerna podlaga za katastrski vpis. Ta presoja zajema pravilnost glede skladnosti z dejanskim stanjem v naravi oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov. Ker sodišče s tem sklepom še ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, po ustaljeni sodni praksi1 pritožnica ne more uspeti s pripombami, ki se nanašajo na vprašanja, povezana z lastništvom nepremičnin. Prav ta cilj pa s pritožbenimi navedbami zasleduje nasprotna udeleženka, ki si prizadeva, da bi sodišče delitev terase opravilo tako, da bi ji pripadala terasa v večji izmeri.
6. Ker pritožnica ne izpodbija ugotovitev o tem, da je elaborat izdelan v skladu s pravili stroke in sposoben za katastrski vpis, temveč se zgolj zavzema za drugačno lastniško delitev terase, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1. Ob tem dodaja, da sodišče prve stopnje na ta sklep ni vezano, temveč lahko v primeru drugačnih pravnih zaključkov zagotovi pripravo novih podlag za katastrski vpis.
1 Odločbe: VSL II Cp 1199/2022, I Cp 28/2020, II Cp 132/2021, II Cp 755/2019 in druge.