Jedro

Zmotni sta stališči, (i) da 43. člen ZIZ v celoti rešuje vse situacije, v katerih upnik umakne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (ii) in da je zato izključena smiselna uporaba določb ZPP o plačilnem nalogu.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita ter se zadeva vrne Okrajnemu sodišču na Ptuju v nov postopek.

Odločitev o stroških odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga je upnik podal pred pravnomočnostjo sklepa o dovolitvi izvršbe, s sklepom ustavilo izvršilni postopek. Pri tem se je oprlo na 43. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo dolžnika in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev o pravilni uporabi 43. člena ZIZ je utemeljilo s stališčem, da gre v obravnavanem primeru za situacijo, v kateri kondemnatorni del sklepa o dovolitvi izvršbe zaradi umika predloga za izvršbo ostane v veljavi.

3. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uveljavlja bistvene kršitve postopka po 1. točki prvega odstavka 387. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

5. Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja, da sta sodišči prve in druge stopnje zato, ker sta pred pravnomočnostjo kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine izhajali le iz 43. člena ZIZ, to določbo zmotno uporabili. Enako velja za očitek opustitve smiselne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga, konkretno prvega odstavka 441. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ). Vrhovno državno tožilstvo v zvezi z omenjenima očitkoma pravilno opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-1273/07 z dne 22. 5. 2008. Ravno zato, ker sklep o izvršbi vsebuje tudi kondemnatorni del, se obravnavana procesna situacija ne prilega tisti iz 43. člena ZIZ. Drugačno stališče pritožbenega sodišča je zmotno. Imelo bi namreč za posledico, da bi sodišče, upoštevaje razpolaganje upnika (to je njegov umik predloga za izvršbo), ustavilo postopek (prvi in drugi odstavek 43. člena ZIZ), s tem pa bi bilo onemogočeno obravnavanje morebitnega dolžnikovega ugovora. To bi vodilo v pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne da bi imel dolžnik možnost izjave. Ne drži zato, da je v izvršilnem postopku (zgolj) ustavitev tega postopka vedno v korist dolžnika.

6. Podane so uveljavljene relativne bistvene kršitve postopka, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov sodišč prve in druge stopnje. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. členom ZPP zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in sklepa sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

7. V novem postopku naj sodišči upoštevata, da gre v obravnavanem primeru za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki vsebuje tudi kondemnatorni del, in da je upnik umaknil predlog za izvršbo pred pravnomočnostjo kondemnatornega dela. Zato sta zmotni stališči, (i) da 43. člen ZIZ v celoti rešuje vse situacije, v katerih upnik umakne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (ii) in da je zato izključena smiselna uporaba določb ZPP o plačilnem nalogu. Prav tako naj sodišče prve stopnje upošteva, da Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja na opustitev dolžnosti sodišča, da odloči o dolžnikovem ugovoru. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s tem v zvezi v že citirani odločbi (med drugim) zavzelo stališče, da mora sodišče sprejeti odločitev o dolžnikovem pravnem sredstvu v obliki sodne odločbe ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru je namreč dolžniku odvzeta možnost, da se seznani s stališčem sodišča o njegovem ugovoru, kot tudi možnost izpodbijanja odločitve sodišča s pritožbo.