Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vročitev sklepa direktno občini, ki jo po zakonu zastopa pred sodiščem javni pravobranilec, in ne le-temu, nima pravnega učinka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13.10.1993 in predlog za izvršbo zavrglo. To določitev je obrazložilo z ugotovitvijo, da upnik na poziv sodišča ni v določenem roku popravil predloga za izvršbo z navedbo pravilnega dolžničinega naslova.
Proti temu sklepu se je pritožila upnica, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi navaja, da upnica ni prejela poziva sodišča, da naj bi sporočila drug - pravilen naslov dolžnice.
Sicer pa je v izvršilnem predlogu naveden isti dolžničin naslov kot v sodbi oziroma izvršilnem dovolilu, poleg tega pa je imela dolžnica tudi svojega pravnega zastopnika, ki je naveden v predlogu.
Pritožbeno sodišče naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.
Pritožba je utemeljena.
V nasprotju s podatki spisa je pritožbena trditev, da upnica ni prejela poziva sodišča, da sporoči pravilen dolžničin naslov. Občina je prejela sklep z dne 28.10.1993, v katerem ji je bila ta obveznost naložena. Iz uradnega zaznamka na hrbtni strani tega vrnjenega sklepa na listu 8 je celo zabeležena ugotovitev referenta prijavno-odjavne službe upnice, da dolžnica že od leta 1982 ne prebiva več v tej občini, da pa je vložila zahtevek za slovensko državljanstvo in da postopek še ni končan.
Prav tako se pritožba neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da je v pravdnem postopku sedanjo dolžnico zastopal pravni pooblaščenec, ki naj bi jo zastopal tudi v tem izvršilnem postopku. Odvetnik M. je sporočil sodišču (dopis na listu 4), da dolžnice ne zastopa več.
Sodišče prve stopnje pa je bistveno kršilo določila pravdnega postopka, ki se v izvršilnem postopku uporabljajo na podlagi 14. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Upnici namreč ni pravilno vročilo sklepa s pozivom na sporočilo naslova. Po določilih Zakona o javnem pravobranilstvu (Ur. l. SRS št. 31/84) občino kot družbeno politično skupnost zastopa pred sodišči glede njenih premoženjskih pravic in koristi javni pravobranilec (člen 2 citiranega zakona). Po členu 7 pa so sodišča in drugi organi dolžni v zadevah, v katerih zastopa javni pravobranilec osebe iz drugega člena tega zakona, vročati vse spise neposredno javnemu pravobranilcu. Vročitev, ki nasprotuje prejšnjemu odstavku, nima pravnega učinka. Glede na gornje zakonsko določilo pa pomeni dejstvo, da je sodišče prve stopnje poslalo poziv na sporočilo naslova v sklepu direktno upnici kršitev citiranega zakonskega določila, torej nepravilno vročitev in s tem kršitev določbe ZPP po členu 354/2 točka 7. Zakona o pravdnem postopku. Zato je bilo treba izpodbijano odločbo v skladu z določilom člena 369 ZPP razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.
Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili prijavljeni.