Jedro

Gradbena inšpekcija ni pristojna za ukrepanje v zvezi s kršitvami določb SZ-1. V konkretnem primeru se gradbeni inšpektor ni izrekel za stvarno nepristojnega, pač pa je (iz drugih razlogov) inšpekcijski postopek ustavil. S tem pa po presoji sodišča ni posegel v pravice oziroma pravne koristi tožeče stranke, saj ima le-ta po ustavitvi inšpekcijskega postopka možnost vložiti zahtevo pri stanovanjski inšpekciji.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Postojna (v nadaljevanju tožena stranka) inšpekcijski postopek voden pod št. 06122-883/2011 v zadevi A.A. – dela na večstanovanjskem objektu, na naslovu ..., na zemljišču parc. št. 3389 k.o. B., ustavil. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil v postopku, ki se je začel po uradni dolžnosti, tožeči stranki kot lastnici stanovanja št. 6, podeljen status stranske udeleženke v skladu s 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V nadaljevanju navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da pri pritrditvi pločevine na balkon nad stanovanjem št. 3 ne gre za rekonstrukcijo objekta, kar ima za posledico, da ne gre za poseg, za katerega bi bilo po ZGO-1 potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, zato ni osnove za ukrepanje.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 0612-553/2011/6-045209 z dne 16. 11. 2012 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da ni nikoli zatrjevala, da je za nadstrešek potrebno gradbeno dovoljenje, pač pa soglasje, o tem pa tožena stranka ni odločala oziroma je ni obvestila, da odločanje o tem, ni v njeni pristojnosti. V nadaljevanju citira 126.a člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da kadar etažni lastnik poseže v skupne dele večstanovanjske hiše z vgradnjo naprav brez potrebnega soglasja drugih etažnih lastnikov, inšpekcijski organ z odločbo odredi rok za pridobitev soglasja ali naloži etažnemu lastniku odstranitev naprave in sanacijo povzročene škode na skupnih delih, če soglasja v določenem roku ne pridobi. Ravnanje v nasprotju s citirano določbo je v 5. točki prvega odstavka 169. člena SZ, kazensko sankcionirano. Opozarja še, da tožena stranka očitno ne ve kateri balkon kateremu stanovanju pripada, saj je ugotovila, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, da je nadstrešek montiran na balkonu nad stanovanjem št. 3 in ne na stropu balkona stanovanja št. 6. V tožbi še opozarja, da tožena stranka ne bi smela razkriti njene identitete kot prijaviteljice v tej zadevi. Ne strinja se namreč z utemeljitvijo tožene stranke, da ji s priznanjem statusa stranskega udeleženca v postopku, ni mogoče varovati identitete, ker nastopa kot ena od strank v postopku.

Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in odločbo odpravi ter toženi stranki odredi, da zahteva odstranitev nadstreška v večstanovanjskem bloku na stropu balkona stanovanja št. 6 na naslovu ..., oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep in odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek in ji naloži povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka podala vlogo gradbeni inšpekciji Inšpektorata Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor, Enota Koper-Nova Gorica, Inšpekcijska pisarna Postojna, za odstranitev nadstreška na stropu balkona stanovanja št. 6 na naslovu ... Tožena stranka je opravila inšpekcijski ogled v zvezi z deli na večstanovanjskem objektu na naslovu ... in sestavila zapisnik št. 06122-883/2011/3, iz katerega izhaja, da za balkonski nadstrešek, širine 25 cm, dolžine 3,5 m, ki je pritrjen na zgornji balkon s kovinskimi nosilci, ni potrebno gradbeno dovoljenje. Na osnovi takšnih ugotovitev in dejstva, da je bil inšpekcijski postopek, kljub vloženi zahtevi tožeče stranke, uveden po uradni dolžnosti, je tožena stranka tudi po presoji sodišča, ravnala pravilno, ko je skladno z 28. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in četrtim odstavkom 135. člena ZUP, s sklepom postopek ustavila.

Navedene odločitve tožene stranke ne more spremeniti niti zatrjevanje tožeče stranke, da ni zahtevala odstranitve nadstreška po Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) pač pa odstranitev le tega skladno z določbami Stanovanjskega zakona. Gradbena inšpekcija namreč nima pooblastila za ukrepanje v zvezi s kršitvami določb Stanovanjskega zakona. V skladu s poglavjem X. „inšpekcijsko nadzorstvo“ opravlja inšpekcijski nadzor po Stanovanjskem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, stanovanjska inšpekcija. Navedeno bi v skrajnem primeru lahko pomenilo le, da bi se gradbena inšpekcija izrekla za stvarno nepristojno, zato bi tožeča stranka morala svojo zahtevo vložiti na stanovanjsko inšpekcijo. Kljub temu sodišče ugotavlja, da tožena stranka s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka, ni posegla v pravice oziroma pravne koristi tožeče stranke, saj ima le ta, po ustavitvi inšpekcijskega postopka gradbene inšpekcije, možnost vložiti zahtevo pri stanovanjski inšpekciji. Ob tem pa sodišče še pripominja, da 126.a člen Stanovanjskega zakona določa, da inšpekcijski organ z odločbo, kadar etažni lastnik poseže v skupne dele večstanovanjske hiše z vgradnjo naprav brez potrebnega soglasja ali drugih etažnih lastnikov, odredi rok za pridobitev soglasja ali naloži etažnemu lastniku odstranitev naprave in sanacijo povzročene škode na skupnih delih, če soglasja v določenem roku ne pridobi. Zato glede na citirano določbo in ustaljeno upravno-sodno prakso, sodišče zaključuje, da na rob balkona pritrjen nadstrešek (25 cm x 350 cm) nikakor ne predstavlja vgradnjo naprave, kot to zahteva citirani 126.a člen ZS-1. V zvezi z ugovorom tožeče stranke, da je bila razkrita njena identiteta kot prijaviteljice v inšpekcijskem postopku, pa sodišče iz upravnih spisov nesporno ugotavlja, da je bila njena identiteta ves čas, dokler je bila v postopku kot prijavitelj, varovana. Ko pa ji je bil priznan status stranskega udeleženca v postopku pa je postala ena od strank upravnega postopka, s tem pa delila pravice in obveznosti ostalih strank v upravnem postopku, skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, skladno s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.