Jedro

Zakonita posest lahko temelji tudi na ustnem dogovoru, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrača prvemu sodišču v novo odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice za priznanje lastninske pravice na drugi polovici dvosobnega stanovanja na A. ter na izstavitev ustrezne listine za vpis v zemljiško knjigo. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 2.492,26 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice prodajna pogodba z dne 15.12.1972, zato bi moralo prvostopno sodišče vprašanje ali je tožnica pridobila lastninsko pravico presojati na podlagi obligacijskih pravil ODZ in ne na podlagi stvarnopravnih pravil. Poudarja, da je po določilih ODZ in tudi ZOR plačilo kupnine bistveni element za pridobitev lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe, zato bi moralo sodišče presojati, kakšen pomen ima za pogodbo dejstvo, da je plačilo kupnine v celoti izvršila sama. Nadalje navaja, da iz navedene kupne pogodbe izhaja, da je imela pokojna F. Š. le brezplačno dosmrtno pravico uporabe stanovanja. Tak dogovor pa se je tudi v celoti realiziral. V zemljiško knjigo pa se ni mogla vknjižiti, ker vknjižba zaradi neurejenega stanja zemljišč ni bila možna za celoten dolg. Navaja še, da je bila dobroverna posestnica spornega dela nepremičnine več kot 20 let in je zato postala lastnica nepremičnine tudi na podlagi priposestvovanja (28/4 člen ZTLR).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožnici pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka tožene stranke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je o pritožbi tožnice že enkrat odločilo in odločitev prvega sodišča, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, potrdilo (zadeva I Cp 3155/2010). Revizijsko sodišče je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Ob ponovni presoji sodbe sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče poudarja, da nima pomislekov v ugotovitev prvega sodišča, da pogodba z dne 15.12.1972 ni pravni naslov, na podlagi katerega bi lahko utemeljila pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini do celote. Prav tako je pravilna ocena uradnega zaznamka komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOB z dne 18.12.1972 (priloga A10). Drži, da plačilo kupnine za stanovanje ne more pripeljati do pridobitve lastninske pravice na stanovanju. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v tem delu sklicuje na obrazložitev prvega sodišča in jo sprejema kot svojo. Pri prvi presoji sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče prezrlo, da je tožnica že v tožbi in ne šele v pritožbi zatrjevala ustni dogovor s F. Š., po katerem bi sama postala lastnica stanovanja. Kot dokaz je predlagala lastno zaslišanje. Na to je opozorilo revizijsko sodišče. Do zatrjevanega dogovora se prvo sodišče ni opredelilo. Ker gre za trditev, ki bi lahko pripeljala do drugačnega odgovora na vprašanje zakonite posesti, je bilo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti. Zadeva se vrača prvemu sodišču v novo sojenje, v katerem naj sodišče izvede dokaz z zaslišanjem tožnice o zatrjevanem dogovoru, nato pa na podlagi vseh dosedanjih ugotovitev v povezavi z oceno in zaključki na novo izvedenega dokaza o zadevi ponovno odloči.