Jedro

V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno izpodbijati sodbe zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenima sodbama je bil obs. spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 165. člena KZ RS in kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 100. člena KZ RS v zvezi z 2. odstavkom 12. člena KZ SFRJ. Za prvo kaznivo dejanje mu je bila določena kazen 6 mesecev zapora, za drugo pa 2 let in 6 mesecev zapora, nakar mu je sodišče izreklo enotno kazen 2 leti in 10 mesecev zapora. V kazen mu je bil vštet pripor, hkrati pa mu je bil po 70. členu KZ SFRJ izrečen varnostni ukrep izgona tujca iz države za dobo 10 let. Obsojenčev zagovornik, je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe. V zahtevi je uveljavil, da ni prav nobenega dokaza, da bi obsojenec storil kaznivo dejanje posilstva, izpodbijani sodbi pa nimata razlogov, ki bi ovrgli obsojenčeve trditve, da dejanja ni storil. Izpodbijani sodbi tudi nimata razlogov, ki bi se nanašali na prištevnost obsojenca ob domnevni storitvi kaznivega dejanja. Poleg tega obsojencu ni možno očitati, da si je 200 DEM protipravno prilastil, saj je dolgo časa živel z oškodovanko, ki se je zabavala z njegovim denarjem. V tem primeru je šlo za tipičen civilnopraven odnos med obsojencem in oškodovanko, ne pa za kaznivo dejanje. Tudi, če bi bilo to dejanje storjeno, bi bilo pregonljivo s strani domnevne oškodovanke, ne pa s strani javnega tožilstva. Iz teh razlogov zagovornik predlaga, da vrhovno sodišče obsojenca oprosti obtožbe ter izrečene kazni in varnostnega ukrepa, podrejeno pa sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

V tistem delu, ko zagovornik ponavlja obsojenčev zagovor, da ni šlo za kaznivo dejanje posilstva, temveč za sporazumen spolni odnos, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa se po 427. členu ZKP v postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne more uveljavljati. Netočne so tudi zagovornikove trditve, da izpodbijani sodbi nimata razlogov o obsojenčevi krivdi in njegovi prištevnosti.

Tudi glede kaznivega dejanja tatvine obsojenčev zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ko je sodišče ugotovilo, da med obsojencem in oškodovanko ni šlo za izvenzakonsko skupnost ter da je pri odvzemu 200 DEM šlo za protipravno prilastitev. Dejanskega stanja, kot je bilo že omenjeno, z omenjenim izrednim pravnim sredstvom ni možno izpodbijati.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da niso podani razlogi za ugoditev zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo.