Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Telesna okvara za izgubo sluha je podana v primeru, ko je izguba sluha podana najmanj v višini 60 % po Fowlerju. Tožniku zato za okvaro sluha v višini 30 % po Fowlerju ni mogoče priznati pravice do invalidnine za telesno okvaro.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožnik krije stroške pritožbe sam.
: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženke z dne 24. 10. 2008 in z dne 24. 12. 2008 ter se tožniku prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki znaša najmanj 50 % in da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka.
Zoper zavrnilno sodbo se pravočasno pritožuje tožnik po svojem pooblaščencu zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje ali na podlagi izvedenih dokazov tožbenemu zahtevku ugodi. Meni, da je sodišče napačno oprlo zahtevek na mnenje invalidske komisije I. in II. stopnje saj je njuna ugotovitev v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami lečeče zdravnice in specialistične ambulante L. d.o.o. iz katere izhaja, da je pri tožniku prisotna izguba sluha obojestransko po Fowelrju 33,7 %. Razen tega se tožnik zdravi tudi zaradi bolezni osnovnega sistema in psihoorganskega sindroma. Ima kronične težave v obeh stopalih in obeh mečih, kar pomeni, da skupna telesna okvara doseže zahtevanih 50 %.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje na to dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka na katere se pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja.
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke z dne 24. 12. 2008 in v zvezi s tem prvostopenjsko odločbo toženke z dne 24. 10. 2008, s katero je toženka zavrnila priznanje pravice tožnika do invalidnine za telesno okvaro.
Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za ugotovljeno dejansko stanje glede telesne okvare tožnika. Pravna podlaga za odločitev je v tem sporu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1), ki v 143. členu določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Ob tem pridobi v skladu s 144. členom citiranega zakona zavarovanec pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo oz. v primeru bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 %, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to, ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne.
Neutemeljene so pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami lečeče zdravnice in specialistične ambulante L. d.o.o.. Iz izvidov specialista otorinolaringologa dr. N.L. z dne 12. 1. 2009 izhaja, da pri tožniku še vedno obstaja nevralna izguba sluha po Fowelrju, ki znaša 33,7 %. Takšen izvid je sicer datiran po dokončnosti odločbe z dne 24. 12. 2008, vendar v bistvu ne odstopa od ugotovitve invalidske komisije II. stopnje z dne 16. 12. 2008 v okviru katere je kot član komisije sodeloval tudi specialist otorinolaringolog prim. doc. dr. A.Ž. in ker je bilo na podlagi izvidov iz meseca februarja 2008 ugotovljena naglušnost tožnika z izgubo sluha po Fowelrju v višini 30 %. V skladu s 3. odstavkom 143. člena vrsto telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine, in odstotke teh okvar določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo. V veljavi je še Sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89 - Sporazum) in vse okvare, ki niso vsebovanega v seznamu telesnih okvar, ne pomenijo telesne okvare v smislu definicije iz 1. odstavka 143. člena ZPIZ-1, zato zavarovanec na podlagi take telesne okvare ne more pridobiti pravice do invalidnine. Iz seznama telesnih okvar je razvidno, da je telesna okvara pri izgubi sluha podana šele v primeru, da je izguba sluha najmanj v višini 60 % po Fowelrju, kakor je določeno v seznamu v poglavju II C točka 15. Navedbe v pritožbi, da se tožnik zdravi zaradi bolezni osnovnega sistema in psihoorganskega sindroma ne pomenijo telesne okvare po prej citirani zakonodaji. Prav tako ne tožnikove kronične težave v obeh stopalih in obeh mečih. Zaradi večletnih bolečin v križu in občasnih parastezij v stopalih je pri tožniku bil narejen dne 21. 1. 2008 EMG, ki je pokazal srednje težke kronične nevralne lezije v obeh stopalih, zmerne v obeh mečih kot posledica težke kronične radikularne okvare L5/S1 obojestransko, kar pa prav tako ne predstavlja telesne okvare po nobenem od stanj navedenih v seznamu telesnih okvar.
Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.