Jedro

Morebitna revizija ali vloga za njeno dopustitev, ki bi jo tožnik vložil s pomočjo odobrene BPP, bi bila zavržena kot prepozna. Za tako revizijo, ko zanjo ni verjetnega izgleda za uspeh, pa tudi dodelitev BPP ne bi bila razumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 20. 10. 2014 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev revizije zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2406/2012 z dne 13. 2. 2013 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 958/2003 z dne 4. 5. 2012. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik zoper sodbo in sklep drugostopenjskega sodišča 23. 4. 2014 že vložil revizijo. Ta je bila s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 1. 8. 2014 zavržena, saj jo je vložila oseba, ki nima opravljanega pravniškega državnega izpita. Tožnik nove revizije oziroma vloge za njeno dopustitev zoper isto sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani ne more vložiti, saj je za to potekel predvideni 30-dnevni rok. Ker to pomeni, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh (morebitna vložena revizija oziroma predlog za njeno dopustitev bi bila kot prepozna zavržena), ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ima izgled za uspeh za revizijo, saj je sodišče nepravilno uporabilo 58. člen Stanovanjskega zakona. Poudarja, da ima vsak državljan Republike Slovenije ustavno pravico do sodnega varstva, revizijo pa je vložil prepozno, ker v pravnem pouku to ni bilo napisano. Zaradi psihičnega obolenja je invalid I. kategorije, kar naj se upošteva pri odločitvi. Prosi za oprostitev plačila sodnih stroškov.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi organ utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi BPP kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Zakon torej nalaga organu za BPP, da pred odločitvijo preizkusi razumnost zadeve oz. verjetnost, da bo stranka v sodnem postopku z njo uspela. Povedano drugače: BPP se dodeli le tistim prosilcem, ki imajo vsaj verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku, v zvezi s katerim vlagajo prošnjo (v konkretnem primeru v postopku z revizijo), ne pa vsem, ki si to želijo, pa si zaradi svojega slabega premoženjskega stanja ne morejo zagotoviti odvetnika. Zato obstoj zakonske možnosti za vložitev pravnega sredstva in dejstvo, da tožnik nima denarja in premoženja, sama zase še ne zadostujeta za dodelitev BPP.

V zadevi ni sporno, da je tožnik prejel sodbo in sklep Višjega sodišča I Cp 2406/2012 pred 23. 4. 2014 (takrat je sam vložil prvo revizijo), kar pomeni, da bi bil v primeru ponovne revizije prekoračen rok za njeno vložitev iz prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da lahko zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (dovoljena revizija) oziroma v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije (dopuščena revizija). Tudi predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. b člena).

Navedeno pomeni, da bi bila morebitna revizija ali vloga za njeno dopustitev, ki bi jo tožnik vložil s pomočjo odobrene BPP, zavržena kot prepozna. Za tako revizijo, ko zanjo ni verjetnega izgleda za uspeh, pa tudi dodelitev BPP ne bi bila razumna.

Glede na opisano stanje zadeve so za odločitev nepomembne tožbene navedbe, s katerimi tožnik utemeljuje svoj uspeh v primeru pravočasno vložene revizije in ki temelji na njegovi razlagi materialnega predpisa (Stanovanjskega zakona), ki je bil očitno uporabljen pri odločanju v pravdni zadevi, na katero se nanašata sodba in sklep I Cp 2406/2012. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). V zvezi s tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih stroškov še pojasnjuje, da ti v obravnavanem upravnem sporu niso nastali, saj se sodna taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).