Jedro

Domneva primernosti odpravnine v postopkih iztisnitve malih delničarjev, ki sledijo prevzemu družbe s strani glavnega delničarja, načeloma ni izpodbojna. Izpodbijanje domneve pa je dopustno, ko je zaradi ravnanj prevzemnika v postopku prevzema mogoče sklepati o nerealni ceni delnic, kot na primer pri zlorabah postopka s ponudbo, pri povezavah prevzemnika s sprejemniki prevzemne ponudbe in podobno.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo predlog predlagateljev, da sodišče opravi sodni preizkus odpravnine po 607. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) in da nasprotnima udeležencema naloži v plačilo razliko med primerno odpravnino in na skupščini sprejeto odpravnino.

2. Zoper sklep se pritožujejo vsi predlagatelji.

3. Prvi do dvajseti predlagatelj v skupni pritožbi ponavljajo dileme, ki so jih že izpostavili: da je treba upoštevati, da gre pri iztisnitvi za razlastitev delničarjev, da se domneva iz 68. člena Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) nanaša le na glavnega delničarja, da je po primerjalni ureditvi v številnih državah domneva izpodbojna (H., N., B., Č., F., I., Š.) in da so kapitalski trgi držav, ki jih v sklepu Cpg 105/2019 navaja Višje sodišče v Kopru občutno drugačni od slovenskega (tako po vrednosti kot po številu transakcij). Kapitalski trg v Sloveniji je dobrih 20 let praktično mirujoč, z minimalnim številom transakcij in nizkimi skupnimi vrednostmi), obremenjen je s tajkunskimi prevzemi. Glede na te značilnosti je pravilna razlaga, da je domnevo mogoče vedno izpodbijati. V S. namreč ni normalno delujočega trga. Delnice CTGC nikoli niso bile uvrščene v organizirano trgovanje na borzi in niso bile predmet nikakršnega reguliranja. Te navedbe so predlagatelji dokazovali s strokovno literaturo. Do vseh naštetih ugovorov se sodišče ni opredelilo. Nasprotni udeleženec niti z besedo ni vsebinsko oporekal gornjim navedbam predlagatelja, zato bi jih sodišče moralo šteti za priznane in dokazane. Neživljenjsko je od manjšinskih delničarjev zahtevati, da dokažejo nepravilnosti v postopku prevzema, če tega ni uspelo pristojnim organom. S tem je kršena predlagateljeva pravica do ustavno zagotovljenega sodnega varstva. Z izključitvijo pa pride tudi do posega v temeljno človekovo pravico do zasebne lastnine, v nasprotnem primeru je razlaga Višjega sodišča v Kopru neustavna, zato predlagatelji predlagajo vrhovnemu sodišču, da prekine postopek in zahteva presojo ustavnosti določb. Že trditev, da prevzemna cena ne predstavlja primerne poštene odpravnine sama po sebi vsebuje trditev, da prevzemna cena ni ustrezna in mora zadoščati za izvedbo postopka preveritve izplačane denarne odpravnine. Na koncu predlagatelji še poudarjajo, da dejstvo, da na skupščini niso dobili vseh podatkov, potrebnih za glasovanje, ni nepomembno. Brez njih predlagatelji niti ne morejo dokazovati neustreznosti denarne odpravnine ali pa vsaj neustreznosti domneve iz 68. člena ZPre-1. 4. Enaindvajseti predlagatelj v svoji pritožbi sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, saj se je zgolj nekritično naslonilo na razlago pritožbenega sodišča, kar zbuja dvom v nepristranskost sodišča. Izpodbijani sklep ne zadošča standardu obrazloženosti. Sodišče bi se moralo opredeliti tudi do za predlagatelja ugodnejših odločb (VS RS III Ips 67/2013). Predlagatelj vztraja, da je domneva iz 68. člena ZPre-1 izpodbojna, v zvezi s čimer se sodišče ni opredelilo do argumentov predlagatelja, ki doslej še niso bili obravnavani. Sodišče se ni opredelilo do navedb predlagatelja o preprečevanju dostopa do informacij, zaradi česar sodbe ni mogoče preizkusiti. Predlagatelj tudi ponovno predlaga, da sodišče prekine postopek in od Vrhovnega sodišča zahteva izdajo svetovalnega mnenja.

5. V odgovorih na pritožbi sta nasprotna udeleženca pritrdila razlogom sodišča prve stopnje in predlagala zavrnitev pritožbe. Odgovarjata tudi na posamezne navedbe pritožnikov. Zoper skupščinski sklep o iztisnitvi ni bila vložena nobena izpodbojna tožba. Vztrajata, da v postopku ni prišlo do nobenih nepravilnosti.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. V predmetni zadevi odločilna dejstva niso sporna. Prvi nasprotni udeleženec je (skupaj s povezano osebo) imetnik delnic ciljne družbe, ki predstavljajo več kot 90 % osnovnega kapitala družbe. Pred objavo obvezne prevzemne ponudbe je imel delnice, ki so predstavljale dobrih 77 % osnovnega kapitala družbe, njegovo prevzemno ponudbo so sprejeli imetniki delnic, ki so predstavljale 12,73 % osnovnega kapitala (oziroma so prevzemno ponudbo sprejeli imetniki delnic, ki predstavljajo nekaj več kot polovico osnovnega kapitala1, na katerega je bila naslovljena prevzemna ponudba). Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je z odločbo z dne 4.10.2018 ugotovila, da je bila prevzemna ponudba uspešna. Prav tako ni sporno, da je bil na skupščini ciljne družbe 23.11.2018, ki je potekala manj kot tri mesece po objavi obvestila o izidu prevzemne ponudbe (3.10.2018), sprejet sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev družbe C. d.d. (zdaj L. d.d.) na glavnega delničarja za plačilo odpravnine enake vrste in v enaki višini, kot je bila ponujena v prevzemni ponudbi. Sklep je že realiziran v sodnem registru, zoper sklep niso bile vložene morebitne izpodbojne ali ničnostne tožbe. Na ta dejstva je sodišče prve stopnje ob upoštevanju procesnega gradiva, s katerim je razpolagalo, pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je v zadostni meri obrazložilo, tako da jo je mogoče preizkusiti. Ob tem, ko je pojasnilo svoje stališče, je smiselno odgovorilo na vsa sporna (materialnopravna) vprašanja v zadevi.

8. Pritožbeno sodišče vztraja pri materialnopravnem stališču, ki ga je zavzelo v sklepu Cpg 105/2019 in ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v izpodbijanem sklepu. Domneva primernosti odpravnine v postopkih iztisnitve malih delničarjev, ki sledijo prevzemu družbe s strani glavnega delničarja, načeloma ni izpodbojna. Izpodbijanje domneve pa je dopustno, ko je zaradi ravnanj prevzemnika v postopku prevzema mogoče sklepati o nerealni ceni delnic, kot na primer pri zlorabah postopka s ponudbo, pri povezavah prevzemnika s sprejemniki prevzemne ponudbe in podobno. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče na te razloge sklicuje, odgovarja pa na dodatne argumente predlagateljev.

9. Predlagatelji v svojih argumentih povsem zanemarijo, da gre v predmetni zadevi za iztisnitev na podlagi Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) in ne za izstisnitev po ZGD-1. Prevzemno ponudbo so že sprejeli imetniki delnic, ki predstavljajo večji delež osnovnega kapitala kot delnice predlagateljev. Postopek iztisnitve pa je sledil v kratkem časovnem obdobju, manj kot tri mesece po prevzemu.

10. Ustavno sodišče se je že opredelilo, da je iztisnitev manjšinskih delničarjev proti primerni odpravnini, kakšna je urejena v ZGD-1, ustavno dopusten poseg v zasebno lastnino manjšinskih delničarjev. Primerna odpravnina mora odražati stanje na trgu. Pri tem pa je treba upoštevati, da za majhne deleže običajno ne obstaja interes po nakupu (oziroma vsaj ne po takšni ceni kot je cena delnic, ki sestavljajo t.i. kontrolni paket). Prav zato, ker trga za te delnice praktično ni, zakon omogoča sodno določitev odpravnine s pomočjo poravnalnega odbora, ki je sestavljen iz strokovnjakov. Pri prevzemih pa se položaj razlikuje v tem, da je tik pred iztisnitvijo večina delničarjev, na katere je bila naslovljena prevzemna ponudba, le-to sprejelo. Če se velik del delničarjev (ki so dejansko in formalno neodvisni od glavnega delničarja) prosto odloči, da bodo delnice prodali po ceni iz prevzemne ponudbe, ta ponudba glede na majhno število in razpršenost delnic, ki dejansko so v prometu, z veliko verjetnostjo odraža tržno ceno teh delnic. Poleg tega je treba upoštevati, da prevzemnik v postavitvi cene v obvezni prevzemni ponudbi ni prost, saj ga omejuje 17. člen ZPre-1, po katerem cena ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil delnice v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe. Prav zato delničarji s sklicevanjem na "nedelujoč delniški trg" v S. ne morejo uspeti. Tudi sicer je delniški trg v S. lahko kvečjemu slabše delujoč, ni pa nedelujoč, v nasprotnem primeru borze sploh ne bi bilo. Za delnice, ki predstavljajo tako majhen delež osnovnega kapitala, da so lahko predmet iztisnitve, pa je tudi v bolj razvitih državah problem njihove tržnosti enak kot pri nas. Prav cena, po kateri je večina naslovnikov sprejela prevzemno ponudbo, je po mnenju pritožbenega sodišča najboljši približek tržni ceni. Iztisnitev pa je sledila manj kot tri mesece po prevzemu (predlagatelji niso navajali, da bi se v teh treh mesecih stanje na trgu bistveno spremenilo, kaj takega niti ni splošno znano).

11. Domneva iz drugega odstavka 68. člena ZPre-1 velja tako za glavnega delničarja kot za manjšinske delničarje. Prvi odstavek namreč določa, da se za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik pridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico in je tak delež pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe ali s sprejemom uspešne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo sprejeli imetniki vsaj 90 odstotkov delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, na katere se je ta ponudba nanašala, uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače. V drugem odstavku je drugače določeno prav glede denarne odpravnine, saj mora glavni delničar namesto odpravnine po določbah ZGD-1 ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Taka ureditev ne bi bila potrebna, če domneva ne bi veljala tudi za manjšinske delničarje.

12. Pritožniki ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na ureditev v nekaterih drugih državah (pretežno romanskega pravnega kroga). Določba 68. člena ZPre-1 pomeni vključitev Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21.4.2004 o ponudbah za prevzem (v nadaljevanju Direktiva o prevzemih) v naš pravni red. Direktiva pušča članicam določeno prosto polje urejanja. To velja tudi za prilagoditev odpravnine. V ta namen lahko članice sestavijo seznam okoliščin, zaradi katerih je potrebna prilagoditev odpravnine v primerjavi s ceno iz prevzemne ponudbe, na primer da je bila najvišja cena določena s sporazumom med prodajalcem in kupcem, da je bila tržna cena zadevnih vrednostnih papirjev predmet manipulacije, da so na tržne cene na splošno ali na določene tržne cene vplivale izredne razmere, ali za omogočanje rešitve družbe v težavah. Države članice lahko določijo tudi kriterije, ki se uporabljajo v takih primerih, kot so povprečna tržna vrednost v določenem obdobju, likvidacijska vrednost podjetja ali drugi objektivni kriteriji vrednotenja, ki se na splošno uporabljajo pri finančni analizi. Slovenija tega pooblastila ni izkoristila2. Tudi sicer pa se naše korporacijsko pravo naslanja predvsem na nemškega, zato neposredna uporaba posameznih institutov in določb iz ostalih pravnih redov brez ustreznih prilagoditev ni primerna.

13. O neobstoju trga vrednostnih papirjev so predlagatelji začeli govoriti šele v postopku s pravnimi sredstvi, te navedbe pa je nasprotni udeleženec takoj, ko je bilo to mogoče, prerekal. O priznanih dejstvih zato ni mogoče govoriti.

14. Strinjati se je, da je dokazovanje zlorab manjšinskim delničarjem težko. Prav zato po mnenju pritožbenega sodišča za začetek postopka sodnega preizkusa odpravnine ni treba, da manjšinski delničarji zlorabe dokažejo z gotovostjo, zadošča že verjetnost. Navsezadnje je namen sodnega preizkusa prav v tem, da se (z ustrezno stopnjo gotovosti) ugotovi, ali je cena poštena. V predmetni zadevi pa predlagatelji niso podali nobenih konkretnih navedb, na podlagi katerih bi sodišče sploh lahko ugotavljalo, ali obstaja verjetnost, da postopek prevzema ni bil pošten. Trditve o informacijski asimetriji so preveč pavšalne, da bi jih bilo mogoče obravnavati, predlagatelji pa kakšnih bolj konkretnih navedb pravočasno niti niso podali. Sklep sodišča prve stopnje Ng 2/2019 je bil razveljavljen, zato se nanj pritožniki ne morejo sklicevati. V izpodbijanem sklepu pa se je sodišče prve stopnje do teh navedb opredelilo. Dejstvo, je da predlagatelji v postopku niso navedli nobene konkretne okoliščine, ki bi kazala, da je v konkretnem primeru prišlo do položaja, ko bi nastal dvom v poštenost postopka prevzema.

15. Vrhovno sodišče je v zadevi III Ips 67/2013 res zapisalo, da je domneva izpodbojna, vendar lahko manjšinski delničarji po tej odločbi trdijo le, da jim ni bilo ponujeno nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Razlaga v predmetnem sklepu je torej za manjšinske delničarje celo ugodnejša od razlage v odločbi, na katero se sklicujejo. Kar pa se tiče predloga za prekinitev postopka, pritožbeno sodišče zgolj ponavlja, da bi sicer izpodbojnost domneve vsekakor pomenila možnost intenzivnejšega varstva pravice do zasebne lastnine za izključene manjšinske delničarje, saj bi jim omogočala, da vsakokrat zahtevajo naknadni sodni preizkus primernosti nadomestila. Po drugi strani pa bi izpodbojnost domneve za prevzemnika pomenila zmanjšanje predvidljivosti skupne cene za pridobitev stoodstotne kontrole v ciljni družbi3, kar bi lahko negativno vplivalo tudi na zanimivost instituta poprevzemne iztisnitve v praksi, pa tudi na možnosti za uspeh predhodne prevzemne ponudbe4. Ne glede na to, da je glavni namen ZPre-1 in Direktive o prevzemih zaščita manjšinskih delničarjev, je treba upoštevati tudi interese prevzemnika in opraviti tehtanje med interesi vseh deležnikov. Interesi manjšinskih delničarjev, ki so realno omejeni na premoženjske, so zaščiteni že z določbami o obvezni prevzemni ponudbi in o oblikovanju cene v prevzemni ponudbi. Po drugi strani pa so interesi glavnega delničarja širši, upoštevati je treba njegov podjetniški interes in podjetniški interes gospodarske družbe kot samostojnega pravnega subjekta. Ker je delniška družba z gospodarskega vidika zagotovo najpomembnejša pravno-organizacijska oblika gospodarskih družb, so njena ohranitev, obstoj in uspešno poslovanje v interesu gospodarskega sistema kot celote5. Kadar ni sporno, da je bil postopek po prevzemni ponudbi skladen s predpisi, prevzemno ponudbo pa je sprejelo relativno zadostno število delničarjev, bi bilo stališče, da je domneva iz drugega odstavka 68. člena Zpre-1 vedno izpodbojna (oziroma, da zadošča že vsaka trditev, da odpravnina ni ustrezna), v nasprotju z namenom zakona in pretiran poseg v pravice glavnega delničarja in družbe.

16. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

17. Po določbi 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

1 Iz odločbe ATVP z dne 28.8.2018 izhaja, da je bila ponudba podana za 499.333 delnic, iz odločbe ATVP z dne 4.10.2018 pa, da je ponudbo sprejelo 71 akceptantov, ki so bili imetniki 287.918 delnic, kar predstavlja 12,73 % izdanih delnic ciljne družbe (oziroma 57,66 % delnic, na katere je bila ponudba naslovljena). 2 Za razliko od držav, na katere se sklicuje pritožba. 3 Posebej glede na določbo tretjega odstavka 17.člena ZPre-1. 4 J. Levovnik: Domneva pravičnega nadomestila pri poprevzemni izključitvi manjšinskih delničarjev 5 Primerjaj odločbo ustavnega sodišča RS U-I-165/08-10 Up-1772/08-14 Up-379/09-8, z dne 1.10.2009.