Jedro

Stališče sodne prakse, da je na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi – tudi samo njegov kondemnatorni (dajatveni) del po razveljavitvi dela, s katerim je dovoljena izvršba – sodna odločba domačega sodišča, je ustaljeno in skladno s pravno teorijo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za izdajo predhodne odredbe. Odločitev je utemeljilo s pravnim stališčem, da na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi ni odločba domačega sodišča, na osnovi katere se na podlagi 257. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) začasna odredba lahko izda.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev postopka in predlaga spremembo sklepa tako, da se predlagana predhodna odredba izda, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Ne soglaša z zaključkom, da na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi ni odločba domačega sodišča. Opozarja, da je možno predhodno odredbo izdati le zaradi zavarovanja terjatev iz sodnih določb, ki se glasijo na denarno terjatev, kar pomeni, da so vsi nedenarni zahtevki izvzeti. Trdi, da je tožencu zagotovljeno pravno varstvo in enakopraven položaj z upnikom. Izvršilno sodišče sklep o izvršbi na podlagi ugovora razveljavi le v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, ne pa tudi v delu, v katerem je naloženo plačilo terjatve. Ta del sklepa torej ni razveljavljen, ni pa še pravnomočen. Gre torej za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva, torej za odločbo v smislu 257. čl. ZIZ. Drugačno stališče bi upniku onemogočilo, da svojo terjatev zavaruje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Stališče sodne prakse, da je na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi – tudi samo njegov kondemnatorni (dajatveni) del po razveljavitvi dela, s katerim je dovoljena izvršba – sodna odločba domačega sodišča, je ustaljeno (1) in skladno s pravno teorijo. Prvostopenjsko sodišče odstop od sodne prakse sicer utemeljuje, vendar ne prepriča, saj določilo 257. čl. ZIZ interpretira v izrecnem nasprotju z jasnim določilom 1. točke prvega odstavka 258. čl. ZIZ, ki na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi šteje za odločbo domačega sodišča. Zaradi takó jasne opredelitve ni mogoče negirati, da zakonodajalec tudi kondemnatorni del na osnovi verodostojne listine izdanega sklepa o izvršbi šteje za odločbo domačega sodišča. Argumenti o načinu izdaje sklepa o izvršbi (zgolj na osnovi s strani upnika izpolnjen obrazec, brez kakršnegakoli sodelovanja dolžnika in kontrole sodišča) in stališče o neenakosti obravnavanja strank ne opravičujejo drugačne razlage jasno zapisanega pravnega pravila, katerega vsebina je ugotovljiva z jezikovno razlago. V primeru, da sodišče zakonsko določilo šteje za neustavno, neskladno z mednarodnimi pogodbami ali splošnimi načeli mednarodnega prava, lahko zahteva presojo njegove ustavnosti (23. čl. Zakona o ustavnem sodišču), sicer pa je na zakonska določila vezano (3. čl. Zakona o sodiščih). Presoja ustavnosti v postopku U-I-78/2013 ni bila zahtevana oz. zavrnjena, saj je vlagatelj od Ustavnega sodišča zahteval zgolj odločitev o razlagi 257. čl. ZIZ. Tudi odločitev v zadevi VSM I Cpg 506/2013 pomeni odstop od sodne prakse.

5. Zaradi nepravilne uporabe določil ZIZ-a je prvostopenjska odločba razveljavljena (3. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 354. čl. ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče preveri obstoj pogojev za izdajo predhodne odredbe in o predlogu ponovno odloči. Opredeli naj se tudi, da je sklep o izvršbi izdan na osnovi verodostojne listine in ne na osnovi notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov. V pogodbi z dne 27. 7. 2012 (dokaz 8), na osnovi katere je sklep o izvršbi izdan, se namreč navaja, da posojilojemalec v skladu s 4. čl. Zakona o notariatu in 20.a čl. ZIZ soglaša z neposredno izvršljivostjo (3. člen pogodbe). Terjatev, ki izhaja iz pogodbe, je zapadla, saj se je rok za izpolnitev obveznosti iztekel že pred vložitvijo predloga za izdajo predhodne odredbe (1. in 2. člen pogodbe). Če bi šlo za zvršljiv notarski zapis (17. in 20.a. čl. ZIZ), pogojev za izdajo predhodne odredbe ne bi bilo. Neizvršljivost denarne terjatve je namreč pogoj za njeno zavarovanje s predhodno odredbo.

6. Izrek o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP. Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.

(1) Odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010, III Ips 129/2009, II Ips 433/2010