Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede povračila stroškov in nagrade za izvedenca veljajo smiselno določbe drugega in tretjega odstavka 249. člena ZPP.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da sta pravdni stranki dolžni nositi stroške izvedenke A. v znesku 86.352,60 SIT, vsaka do 1/2 in jih poravnati v šestih mesečnih obrokih.
Proti sklepu se pritožuje toženka ter v pritožbi navaja, da nima toliko sredstev za življenje, da bi lahko plačala na njo odpadajoči del izvedenskih stroškov, saj sicer prejema socialno pomoč. Toženka sodišču druge stopnje predlaga, da spremeni izpodbijani sklep in vse stroške izvedenskega mnenja naloži v plačilo tožeči stranki.
Pritožba ni utemeljena.
Obveznost, da vsaka stranka nosi polovico stroškov izvedenskega mnenja, je bila pravdnima strankama naložena s pravnomočnim sklepom prvega sodišča z dne 9.10.1998. S tem sklepom je bilo naloženo pravdnima strankama, da sta dolžni povrniti stroške izvedenskega mnenja v šestmesečnih obrokih potem, ko bo izdan dodatni sklep o višini izvedenskih stroškov. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje le realiziralo prej omenjeni sklep, katerega toženka ob njegovi izdaji ni izpodbijala. Toženkino sedanje finančno stanje ne more biti razlog, ki bi utemeljeval prevalitev njenega bremena izvedenskih stroškov na tožnika. Toženkine materialne razmere je prvo sodišče upoštevalo že s tem, da ji je omogočilo povrniti na njo odpadajoči del izvedenskih stroškov v šestih mesečnih obrokih. Iz povedanih razlogov je bilo treba toženkino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.