Jedro

Prodana nepremičnina se nahaja na območju Republike Hrvaške, ki je članica EU in jo tako kot Slovenijo zavezujejo določbe veljavne Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti.

Pritožbeno sodišče je presojalo določbo drugega odstavka 7. člena Uredbe, po kateri določa pogoje za uvedbo, vodenje in končanje postopka v primeru insolventnosti pravo države, v kateri je bil uveden postopek, zlasti tudi premoženje, ki je sestavni del stečajne mase in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti, kot tudi določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe, po katerem učinke postopka v primeru insolventnosti na pogodbo, s katero se podeljuje pravica do pridobitve ali uporabe nepremičnin, ureja izključno pravo države članice, na ozemlju katere leži nepremičnina.

Glede učinkov začetka postopka v primeru insolventnosti v primeru pogodbenega prenosa nepremičnin v obravnavani situaciji treba uporabiti pravo Republike Hrvaške.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini: parc. št. 1599, zgr. podvložek št. E-1, št. ZK vložka X, do celote (1/1), ki v naravi predstavlja poslovni prostor v pritličju stavbe št. 1599, v izmeri 16 m2, na naslovu Đ. b. b., Dubrovnik, Hrvaška, v korist kupca: I. K., P. 5, Dubrovnik, Hrvaška, do celote (1/1) (1. točka izreka). Odločilo je še, da s pravnomočnostjo tega sklepa preneha hipoteka upnika A. M.B.H., Republika Austria, 1120 Dunaj – Wien, na nepremičnini parc. št. 1599, zgr. podvložek št. E-1, št. ZK vložka X, do celote (1/1), ki v naravi predstavlja poslovni prostor v pritličju stavbe št. 1599, v izmeri 16 m2, na naslovu Đ. b. b., Dubrovnik, Hrvaška, ustanovljena za zavarovanje terjatve, ki temelji na pravnomočnem in izvršljivem sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, oddelek za verodostojne listine, Kersnikova ulica 2, Ljubljana, opr. št. 0000VL 96560/2014 z dne 17. 7. 2014, ki je postal pravnomočen in izvršljiv dne 27. 8. 2014, v višini 383.014,63 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za znesek 339.606,33 EUR od 4. 7. 2014 dalje do plačila, za znesek 43.408,63 EUR od 14. 7. 2014 dalje do plačila, stroške postopka v višini 701,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2014 dalje do plačila ter stroške v višini 36.387,50 kun (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik A. M.B.H., zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitev določb postopka in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. V odgovoru na pritožbo je upraviteljica predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da prvostopenjsko sodišče ne bi smelo prodati in izročiti dolžnikove nepremičnine kupcu, ker še ni bilo odločeno o prerekani ločitveni pravici pritožnika, ki je kot edini v zemljiški knjigi vknjižen hipotekarni upnik upravičen do celotne kupnine. Njegova zavarovana terjatev pa bistveno presega vrednost prodane nepremičnine in je zato izpodbijani sklep izdan tudi v nasprotju s 345. členom ZFPPIPP.

6. Premoženje stečajnega dolžnika, na kateremu obstoji ločitvena pravica, je predmet posebne razdelitvene mase, namenjene za poplačilo ločitvenih upnikov (primerjaj prvi odstavek 371. člena ZFPPIPP). Če je ta ločitvena pravica prerekana, pravočasno pa je bil začet postopek zaradi uveljavitve ločitvene pravice, to ni ovira za prodajo premoženja pred pravnomočno končanim postopkom zaradi uveljavitve ločitvene pravice. V takem primeru se za poplačilo upnikove terjatve rezervirajo sredstva, ki spadajo v posebno razdelitveno maso, do pravnomočnosti sodbe, s katero je sodišče ugodilo zahtevku za prednostno poplačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet posebne razdelitvene mase (primerjaj tretji in četrti odstavek 371. člena ZFPPIPP). Drugače povedano: V pravdnem postopku uveljavljana ločitvena pravica ni ovira za prodajo premoženja, na katerem upnik uveljavlja pravico do ločenega poplačila, le poplačilo se izvede šele po v pravdnem postopku uspešno uveljavljeni ločitveni pravici iz v ta namen rezerviranih sredstev.

7. Izpodbijani sklep tudi ni v nasprotju s 345. členom ZFPPIPP zgolj zato, ker pritožnikova zavarovana terjatev bistveno presega vrednost prodane nepremičnine. Dejstvo, da upnikova zavarovana terjatev bistveno presega vrednost prodane nepremičnine, za izdajo izpodbijanega sklepa ni relevantno. Po drugem odstavku 342. člena ZFPPIPP sodišče na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina in če je kupnina zanjo plačana. V prvem odstavku 342. člena ZFPPIPP pa so določene tudi pravne posledice s plačilom kupnine realizirane prodaje, ena od njih pa je tudi prenehanje zastavne pravice ali hipoteke. Hipoteka kot vsebina ločitvene pravice se namreč realizira v stečajnem postopku prav s poplačilom upnika iz kupnine za nepremičnino, ki je bila predmet prodaje v stečajnem postopku in s katero je oblikovana posebna razdelitvena masa. S tem pa je izpolnjen tudi pogoj za izbris hipoteke iz šeste alineje drugega odstavka 154. člena SPZ (če se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve).

8. Pritožnik sicer kot neizkazano izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je bila kupnina za prodano nepremičnino plačana, dvomi pa tudi v ugotovitev, da je bila prodajna pogodba sklenjena že isti dan, kot je bila izvedena dražba. Upraviteljica je predlogu za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (p. d. 198) z dne 16. 9. 2016 priložila med drugim tudi prodajno pogodbo z dne 14. 9. 2016, sklenjeno z uspelim dražiteljem in poročilo o nakazilu na transakcijski račun stečajnega dolžnika, iz katerega je razvidno plačilo kupnine dne 16. 9. 2016 v znesku 88.280,00 EUR (ob sicer že 1. 9. 2016 plačani varščini 6.720,00 EUR, ki se je vštela v kupnino). Zakon upravitelju nalaga le skrajni rok, do katerega mora po koncu dražbe z uspelim dražiteljem skleniti pisno pogodbo, ki je najkasneje tri delovne dni po koncu dražbe (primerjaj šesti odstavek 334. člena ZFPPIPP). Nič nenavadnega zato ni, da upravitelj še isti dan po opravljeni dražbi z uspelim dražiteljem sklene prodajno pogodbo. Glede datuma plačila kupnine pa pritožnik protispisno prvostopenjskemu sodišču očita ugotovitev, da je bila kupnina plačana 14. 9. 2016, ker take ugotovitve v izpodbijanem sklepu ni zaslediti.

9. Pritožnik ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je ocenjena vrednost nepremičnine, ki je predmet izpodbijanega sklepa, nižja od 100.000,00 EUR. Čim pa je tako, se skladno s šestim odstavkom 341. člena ZFPPIPP ne uporabljajo določbe prvega do petega odstavka tega člena, torej tudi ne določba drugega odstavka o potrebnosti soglasja sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe. Posledično se ne uporablja niti določba sedmega odstavka 341. člena, ki določa predpostavke, ki jih je dolžno sodišče preveriti pred izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe. Pritožnik zato prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita kršitev sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP.

10. Prodana nepremičnina se nahaja na območju Republike Hrvaške, ki je članica EU in jo tako kot Slovenijo zavezujejo določbe veljavne (91. in 92. člen) UREDBE (EU) 2015/848 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (v nadaljevanju Uredba). Že iz uvodnih pojasnil navedene Uredbe (točka 66) izhaja intencija k določitvi enotne kolizijske norme, ki v okviru zadevnega področja nadomeščajo nacionalna pravila mednarodnega zasebnega prava. Če ni drugače določeno, bi se moralo uporabiti pravo države članice, v kateri je bil uveden postopek v primeru insolventnosti (lex concursus). Lex concursus določa vse procesne in materialne učinke postopka v primeru insolventnosti, za zadevne osebe in zadevna pravna razmerja. Ureja vse pogoje za uvedbo, vodenje in končanje postopka v primeru insolventnosti.

11. Upoštevaje navedeno izhodišče je pritožbeno sodišče presojalo določbo drugega odstavka 7. člena Uredbe, po kateri določa pogoje za uvedbo, vodenje in končanje postopka v primeru insolventnosti pravo države, v kateri je bil uveden postopek, zlasti tudi premoženje, ki je sestavni del stečajne mase in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka v primeru insolventnosti, kot tudi določbo prvega odstavka 11. člena Uredbe, po katerem učinke postopka v primeru insolventnosti na pogodbo, s katero se podeljuje pravica do pridobitve ali uporabe nepremičnin, ureja izključno pravo države članice, na ozemlju katere leži nepremičnina.

12. Povezava navedenih členov Uredbe pokaže, da je glede učinkov začetka postopka v primeru insolventnosti v primeru pogodbenega prenosa nepremičnin v obravnavani situaciji treba uporabiti pravo Republike Hrvaške. Ta pa v petem odstavku 169. člena hrvaškega Stečajnega zakona izključuje upravičenost ločitvenih upnikov, začeti izvršilni postopek ali postopek zavarovanja po začetku stečajnega postopka, postopki, ki so v teku v času začetka stečajnega postopka, pa se po šestem odstavku navedenega člena prekinejo, prekinjene postopke pa lahko nadaljuje le sodišče, ki vodi stečajni postopek z upoštevanjem pravil o unovčenju premoženja, na katerem obstoji ločitvena pravica. Tudi po prvem odstavku 247. člena hrvaškega Stečajnega zakona se nepremičnina, na kateri obstoji ločitvena pravica, prodaja v stečajnem postopku, po unovčenju tega premoženja pa se iz kupnine zanj po prvem odstavku 248. člena tega zakona poplačajo najprej stroški unovčenja tega premoženja, nato terjatve ločitvenih upnikov, morebitni preostali znesek pa se izroči upravitelju za poplačilo stečajnih upnikov. Tako se pokaže kot zmotno pritožbeno stališče, da bi se morala nepremičnina prodati v izvršilnem postopku, ki že teče na Hrvaškem in da je edino hrvaško sodišče izključno pristojno za prodajo nepremičnine glede na njeno lego. V primeru začetka postopka zaradi insolventnosti namreč niti Uredba, niti hrvaški Stečajni zakon ne določata izključne pristojnosti sodišča, na območju katerega leži nepremičnina, za prodajo le-te. Z izbrisom hipoteke iz zemljiške knjige pa pritožnik tudi ne bo izgubil zavarovanja svoje terjatve, saj bo kupnina, kot je bilo zgoraj že pojasnjeno, skladno s 371. členom ZFPPIPP kot posebna razdelitvena masa rezervirana za pritožnikovo poplačilo.

13. Ne gre za nezakonitost izpodbijanega sklepa, ker izvirnik ni lastnoročno podpisan, temveč gre za faksimile podpisa. Tak način izdaje odločbe je izrecno dopuščen v četrtem stavku drugega odstavka 323. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP v primeru, kadar se odločbe obdelajo v informacijskem sistemu samodejno, saj imajo tedaj lahko namesto podpisa in žiga faksimile. Sklepi, izdani v postopkih zaradi insolventnosti, pa so prav take odločbe, za katere je faksimile podpisa in žiga izrecno dopuščen.

14. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).