Jedro

Bistveno je, da je upnik predlagatelj v načrtu finančnega prestrukturiranja (od 2. 9. 2020 do 31. 12. 2021) predvidel za pokrivanje stroškov tekočega upravljanja rednih poslov in stroškov insolvenčnega postopka do skupne višine 990.000,00 EUR. Zaenkrat je dolžnik uspel poslovati s sredstvi 500.000,00 EUR, torej manj kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja iz februarja 2021. Ker pa postopek prisilne poravnave še vedno poteka in bo za zaključitev terjal še nekaj dodatnega časa, je dolžnik predlagal, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, da potrebuje še 150.000,00 EUR. To pa je še vedno nižji znesek od razpoložljivih sredstev načrtovanih v višini 990.000,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžniku izdalo soglasje k najemu dodatnih likvidnih sredstev do skupne višine 150.000,00 EUR (procesno dejanje 603, v nadaljevanju p. d.). Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da je z dolžnikovim predlogom soglašal upnik, predlagatelj postopka, upravitelj (p. d. 586) in upniški odbor navadnih upnikov (p. d. 581) po četrtem odstavku 88. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju: ZFPPIPP). V upniškem odboru ločitvenih upnikov pa je eden izmed upnikov soglašal z najetjem likvidnostnih sredstev, ki jih je pogojeval s tem, da bo dolžnik dodatna sredstva najel pri predlagatelju prisilne poravnave (p. d. 586). Sodišče je sklepalo, da je bila z oddajo glasovnice izražena jasna volja upnika za predlagani sklep, ne glede na dodani pogoj. Sicer pa je dolžnik pojasnil (p. d. 602), da bo dodatna sredstva skušal zagotoviti pri predlagatelju prisilne poravnave oziroma z njim povezano osebo. S tem je bilo dano pozitivno mnenje upniškega odbora ločitvenih upnikov, ob upoštevanju glasovanja dva za izdajo omenjenega soglasja in eden proti.

2. Prav tako so izkazani tudi pogoji za najem posojila v višini, ki je potrebna za poravnavanje obveznosti rednih poslov in stroškov prisilne poravnave, do višine zneska povprečnih mesečnih stroškov iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Višina povprečnih mesečnih stroškov dolžnika na presečni datum pred začetkom postopka prisilne poravnave je znašala 1.484.856,00 EUR, kar izhaja iz točke 4.4 načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika (p. d. 193). Znesek likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka 151. člena ZFPPIPP znaša 8.909.136,00 EUR. Predvideni čas trajanja postopka prisilne poravnave je bil v obdobju šestih mesecev, vendar je že podaljšan, zlasti zaradi obravnavanja petih ugovorov proti vodenju postopka prisilne poravnave in vlaganja številnih pritožb zoper sklepe sodišča. Sodišče je sledilo pojasnilu dolžnika, da bo dodatna likvidna sredstva v višini 150.000,00 EUR porabil za kritje stroškov tekočega poslovanja dolžnika in za stroške postopka prisilne poravnave. Višina tudi ob upoštevanju že odobrenih 500.000,00 EUR posojila ne presega zneska iz 6. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP. Sodišče je kot dodatno še pojasnilo, da razlogi za podaljšanje postopka niso v sferi dolžnika in da je treba upoštevati še dejstvo, da so dolžniku (po mnenju upravitelja neupravičeno) zadržana sredstva iz naslova dividend v višini 60.000,00 EUR s strani enega od upnikov. Ta sredstva bi nedvomno v znatni meri prispevala k boljši dolžnikovi likvidnosti.

3. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik A. d. o. o. (v nadaljevanju: upnik, p. d. 613) in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in izdajo soglasja k najemu dodatnih likvidnih sredstev do skupne višine 150.000,00 EUR zavrne, oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Na pritožbo sta odgovorila upnik, predlagatelj, B. S.a.r.I. (p. d. 633) in dolžnik (p. d. 637). Sodišču druge stopnje sta predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Upnik kot zmotne uveljavlja razloge v izpodbijanem sklepu, da je sodišče prve stopnje štelo, da je bilo izdano pozitivno mnenje upniškega odbora ločitvenih upnikov za izdajo soglasja za najem dodatnih likvidnostnih sredstev za poslovanje dolžnika. Po mnenju upnika namreč pogojevanje pozitivnega mnenja k sklenitvi navedenega posla s tem, da se premostitvena sredstva najamejo pri predlagatelju postopka, kaže na to, da pozitivno mnenje tega upnika ni bilo dano. Sodišče druge stopnje navedenim pritožbenim razlogom ne pritrjuje. V 151. členu ZFPPIPP je v petem odstavku namreč določeno, da sodišče odloči o soglasju k najemu posojila na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora. To pomeni, da mora sodišče upravitelja in upniški odbor pozvati, da izrazita svoje mnenje glede sklenitve navedenega pravnega posla. Vendar pa mnenje za sodišče ni zavezujoče, ker pomeni le obliko izjave volje. Zato sploh ni pravno odločilnega pomena, ali je upnik Banka C. d. d. pogojeval pozitivno izraženo mnenje za sklenitev navedenega pravnega posla s tem, da se premostitvena sredstva najamejo pri predlagatelju postopka oziroma pri njej povezani osebi.1

7. Upnik očita sodišču, da je napačno ugotovilo dejansko stanje predvsem v zvezi z dolžnikovim predlogom, da bi dodatna likvidna sredstva v višini 150.000,00 EUR porabil za kritje stroškov tekočega poslovanja in za stroške postopka prisilne poravnave. Pri tem naj bi tudi nekritično sledilo mnenju upravitelja, da se neupravičeno zadržujejo sredstva iz naslova dividend v višini kar 60.000,00 EUR s strani enega in to nedefiniranega upnika. Pritožbeno stališče je upnik podkrepil z mnenjem sodnega izvedenca za ekonomijo, podpodročje vrednotenje podjetij D. D., ki naj bi na naroku 22. 4. 2022 jasno poudaril, da dolžnik poleg s predhodnimi sklepi odobrenimi posojili (v višini 500.000,00 EUR, oziroma celo manj) dodatnih sredstev za kritje stroškov tekočega poslovanja dolžnika in za stroške postopka prisilne poravnave ne potrebuje. Poleg dodatno odobrenih 500.000,00 EUR oziroma celo le 400.000,00 EUR, bi dodatna sredstva dolžnik potreboval le v primeru zagona maloprodaje, kar pa v konkretnem primeru ni podano. Slednjo pritožbeno trditev je dolžnik uveljavljal kot pritožbeno novoto, ki je dovoljena, ker so bile navede ugotovitve izvedenca podane šele na naroku 22. 4. 2022.2

8. Sodišče druge stopnje je navedeni pritožbeni razlog upoštevalo kot dovoljeno pritožbeno novoto, ker ga upnik glede na tek postopka, ni mogel brez svoje krivde uveljavljati do konca postopka v zvezi s predlogom dolžnika za izdajo soglasja za najem dodatnih likvidnostnih sredstev (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče druge stopnje pritrjuje dolžnikovemu in upnikovem stališču v odgovorih na pritožbo, da je izvedenec presojal vprašanja v zvezi z postopkom ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki se je nanašalo na časovno obdobje vezano na začetek prisilne poravnave oziroma na presečni datum pred začetkom postopka prisilne poravnave (30. 6. 2020). Izvedenec je odgovarjal na zastavljeno vprašanje, za razumevanja okvirov potrebnega financiranja bodočega poslovanja po potrditvi prisilne poravnave, če bi prišlo do odločitve bodočih lastnikov dolžnika za ponoven zagon maloprodajne dejavnosti v večjem obsegu, ali če do take odločitve ne pride. V tem kontekstu je izvedenec poudaril, da je z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki ga je naslovnemu sodišču 2. 2. 2021 predal upnik predlagatelj predvideno, da bi takšen zagon maloprodaje v predvidenem obsegu terjal okoli 400.000,00 EUR dodatnega obratnega kapitala, ki bi dolžniku moral biti zagotovljen iz zunanjih virov, da pa hkrati takšen zagon maloprodajne dejavnosti za uspeh predlagane prisilne poravnave ni potreben. Navedeno pojasnilo izvedenca se torej ne nanaša na konkretni primer presoje potrebnosti najema dodatnih likvidnih sredstev za poslovanje dolžnika v času do potrditve predloga prisilne poravnave in za stroške postopka prisilne poravnave.

9. Bistveno je, da je upnik predlagatelj v načrtu finančnega prestrukturiranja (od 2. 9. 2020 do 31. 12. 2021) predvidel za pokrivanje stroškov tekočega upravljanja rednih poslov in stroškov insolvenčnega postopka do skupne višine 990.000,00 EUR. Zaenkrat je dolžnik uspel poslovati s sredstvi 500.000,00 EUR, torej manj kot je predvidel načrt finančnega prestrukturiranja iz februarja 2021. Ker pa postopek prisilne poravnave še vedno poteka in bo za zaključitev terjal še nekaj dodatnega časa, je dolžnik predlagal, čemur je sodišče prve stopnje sledilo, da potrebuje še 150.000,00 EUR. To pa je še vedno nižji znesek od razpoložljivih sredstev načrtovanih v višini 990.000,00 EUR (490.000,00 EUR + 150.000,00 EUR = 650.000,00 EUR). Z razliko od tako predvidenih sredstev dolžnika za poslovanje do izglasovanja o predlogu za prisilno poravnavo, je izvedenec 400.000,00 EUR premostitvenega posojila izpostavljal le pri namembnosti financiranja maloprodaje, ne pa tekočega poslovanja. Ker do potrditve predloga prisilne poravnave zagon maloprodaje v načrtovanem večjem, rentabilnem obsegu ni predviden, zato ta del posojilnih sredstev v tem trenutku dolžniku res ni potreben. Upnik je mnenje izvedenca torej iztrgal iz konteksta. Pri tem pa ni upošteval pojasnil zakonitega zastopnika dolžnika na istem naroku, ki je navedeno distinkcijo med različno namembnostjo različnih posojilnih temeljev, ki skupaj tvorijo celoto predvidenega kreditnega financiranja pred in po potrditve prisilne poravnave, in jih medsebojno ne gre zamenjevati, izrecno izpostavil. 10. Upnik pa ni nasprotoval pojasnilu, ki ga je dolžnik dal 4. 4. 2022, to je pred odločitvijo sodišča v izpodbijanem sklepu, da „NFP“ jasno ločuje med sklepom premostitvenega financiranja poslovanja dolžnika v času od začetka do potrditve prisilne poravnave ter financiranja obratnega kapitala (v ocenjeni višini 450.000,00 EUR), potrebnega za ponovni zagon maloprodajne dejavnosti v izbranem obsegu, kar je predvideno po potrditvi prisilne poravnave in vzpostavitvi nove lastniške strukture dolžnika, ki je pomembna zaradi tega, ker naj bi ta sredstva zagotovili bodoči lastniki dolžnika.

11. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Primerjaj še stališče oblikovano v sklepu VSL Cst 181/2014. 2 Izpodbijani sklep je bil izdan 11. 4. 2022, torej pred navedeno izpovedbo izvedenca na naroku.