Jedro

Takoj po opravljenem poslu bi moral dolžnik (mandatar) dati upniku (naročitelju) račun o opravljenem poslu in mu brez zavlačevanja izročiti vse, kar je iz opravljenega posla prejel, na upnikovo zahtevo pa tudi poročati o stanju poslov. Ker upnik niti telefonskega kontakta z dolžnikom ne uspe vzpostaviti, je verjetno, da je bila mandatna pogodba sklenjena z namenom, da dolžnik kot mandatar denarna sredstva pridobi, jih pa ne izroči upniku. Utemeljeno je zato sklepanje, da dolžnik sredstva skriva in pričakovati je, da bo zaradi tega uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj otežena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve v višini 5.750,00 EUR.

2. Zoper sklep v celoti se pritožuje upnik. Predlaga spremembo sklepa tako, da bo začasna odredba izdana, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Pritrjuje ugotovitvi, da je obstoj terjatve verjetno izkazan. Oporeka pa ugotovitvi, da ni izkazano dolžnikovo aktivno ravnanje v smeri skrivanja in odtujevanja premoženja, zaradi katerega bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena. Ponavlja svoje trditve: da je dolžnik denar prejel že pred več kot dvema mesecema, pa mu ga še ni nakazal, čeprav bi to moral storiti v treh dneh; da se dolžnik na telefonske klice javlja selektivno – takoj ko na podlagi telefonske številke lahko ugotovi klicatelja (upnika), se ne javi; da je dolžnik v manj kot letu dni svojega obstoja že menjal ustanovitelja, sedež in naslov pa spremenil že štirikrat. Ker dolžnik brez podlage zadržuje denar na svojem računu, obstaja nevarnost, da bo denar porabil in upnik svojih sredstev ne bo mogel dobiti. S spreminjanjem sedeža oz. seljenjem poslovanja se izmika upnikom. Sodišču prve stopnje očita, da se do teh trditev ni opredelilo. Po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe je dolžnik spet menjal ustanovitelja. Od 30.1.2015 dalje je ustanovitelj dolžnika družba V. d.o.o., ki je prevzela 100 % delež, kljub temu, da nima odprtega transakcijskega računa, ker je bil najprej blokiran, dne 1.12.2014 pa zaprt. Dolžnik je bil očitno ustanovljen z namenom, da s pretvezo verižnih kompenzacij pridobi denarna sredstva, le-teh pa potem ne prenakaže upravičencem. S tem, ko je za ustanovitelja podjetja vpisana pravna oseba brez premoženja in celo brez transakcijskega računa, je onemogočeno, da bi za dejanja kdorkoli odgovarjal. Dolžnik je navedeno načrtoval že ob tem, ko je zadržal upnikova sredstva. Sklicuje se na zgodovinski izpisek iz sodnega registra za dolžnika, podatke Ajpes o družbi V. d.o.o., zaprtem transakcijskem računu, poslovnem izidu za obdobje od 1.1. do 31.12.2013 ter bilanco stanja. Listine, ki te podatke prikazujejo, tudi prilaga.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve (270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji (t.i. objektivni pogoj) in nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (t.i. subjektivna nevarnost). Upnik nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini.

5. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je dolžnikovo netransparentno poslovanje s številnimi statusnimi spremembami indic, ki kaže na skrivanje premoženja. Spreminjanje ustanovitelja in sedeža družbe sámo po sebi sicer na finančni položaj družbe in možnost prisilne izvršitve ne vpliva, je pa razlog za pomislek o bodočem poslovanju poslovnega subjekta. Bolj pomembno je, da so dolžnikovi zastopniki za upnikovega zastopnika nedosegljivi, kajti to dejstvo vzbuja sum o prikrivanju okoliščin poslovanja. Glede na to, da je upnik zaradi uveljavitve zapadle terjatve poskušal vzpostaviti telefonski kontakt, uspel pa ga je vzpostaviti šele na ta način, da je s klicanjem z drugega telefona prikril svojo identiteto, kaže, da dolžnik posluje, upniku pa se izmika. Ko je upnik kontakt vzpostavil, mu je bilo plačilo obljubljeno, ne pa izvršeno. Vse te okoliščine kažejo, da se dolžnik plačilu izmika. Ker razloga za tako ravnanje ne pojasni, je utemeljeno sklepanje, da z izmikanjem skuša doseči odložitev plačila v bodočnost, torej potek časa, v katerem bo postal neplačevit. 6. Do terjatve, ki je predmet zavarovanja, je upnik upravičen na podlagi mandatnih pogodb, s katerima se je dolžnik zavezal upnikovo terjatev uveljaviti s kompenzacijo in jo v roku treh dni prenakazati upniku. Ker je med sklenitvijo mandatnih pogodb in trenutkom, ko je bila kompenzacija izvedena, dolžnik pa dolžan dati poročilo ter upniku prenakazati denar, preteklo manj kot dva meseca, je manj verjetno, da bi bilo dolžnikovo izmikanje posledica objektivnih okoliščin (npr. nelikvidnosti); posebno zato, ker dolžnik razloga za prenakazilo denarja ne navede, se upniku izmika, plačilo obljublja, ga pa ne izvede. Takoj po opravljenem poslu bi moral dolžnik kot mandatar dati upniku račun o opravljenem poslu in mu brez zavlačevanja izročiti vse, kar je iz opravljenega posla prejel (771. čl. Obligacijskega zakonika), na zahtevo upnika pa tudi poročati o stanju poslov (772. čl. Obligacijskega zakonika). Vsega tega dolžnik (mandatar) ni storil, upnik (naročnik) pa niti telefonskega kontakta z njim ne uspe vzpostaviti. Tudi zaradi vrste posla, iz katerega izvira terjatev in okoliščin obligacijskega razmerja je zato treba pritrditi upnikovemu razmišljanju, da je bila pogodba sklenjena z namenom, da dolžnik kot mandatar denarna sredstva pridobi, jih pa ne izroči upniku. Če je temu tako, pa je utemeljeno sklepanje, da dolžnik sredstva skriva in je pričakovati, da bo zaradi tega v bodoče uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj otežena.

7. Odločitev prvostopenjskega sodišča je razveljavljena, ker je zaradi zagotovitve kontradiktornosti ni mogoče spreminjati (355. čl. ZPP). Ker je z odločitvijo pritožbenega sodišča odločitev dokončna, je kontradiktornost treba vzpostaviti pred odločitvijo pritožbenega sodišča. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP.