Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 75737/2017-II z dne 25. 8. 2017 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v stroškovnem delu. V ostalem je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu.

3. Tožeča stranka je uveljavljala terjatev, ki izvira iz Dogovora o višini odvetniške nagrade za opravljanje odvetniških storitev, sklenjenega med toženkino pravno prednico T., d. o. o., in A. A., ki je bil ob sklenitvi dogovora odvetnik. Odvetnik je bil tudi ob vložitvi tožbe, med pravdo pa se je prenehal ukvarjati z odvetništvom in opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik. Dogovorjeno je bilo, da bo naročnik za opravljeno odvetniško storitev zastopanja odvetniku plačal nagrado v višini 5 % vrednosti spora, če se podpisnika za vsak primer ne dogovorita drugače. 4. Zoper drugostopenjsko sodbo je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je pravilno stališče sodišča, da je Pravno in poslovno svetovanje, A. A., s. p., kot pravni naslednik odvetnika A. A. oziroma kot ista fizična oseba aktivno legitimiran v tej zadevi in ali vstop podjetja samostojnega podjetnika posameznika, Pravno in poslovno svetovanje, A. A., s. p., v pravdo med postopkom pomeni spremembo tožbe?

(2) Ali je pravilno stališče sodišča, da je dogovor veljaven, kljub temu da sta oba podpisnika dogovora izjavila, da nista vedela, da dogovor vsebuje določilo o nagradi za vodenje pravdnih postopkov v višini 5 % vrednosti spora?

(3) Ali je s tem, ko je odvetnik A. A. za opravljene storitve izstavljal račune po ZOdvT ter po opravljenih urah in ne po dogovoru, pravni prednik tožeče stranke (pravilno tožene – opomba Vrhovnega sodišča) pa je račune plačal, prišlo do spremembe dogovora o nagradi s konkludentnim ravnanjem tako, da se nagrada obračuna po ZOdvT in po opravljenih urah in ali je višje sodišče s tem, ko ni odgovorilo na v pritožbi izpostavljena vprašanja o spremembi dogovora s konkludentnimi dejanji, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

(4) Ali je sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1923/2020 z dne 1. 12. 2020 sodba presenečenja, ker se je sodišče sklicevalo na določila o odpustu dolga, to pa je pravna podlaga, na katero se ni sklicevala nobena pravdna stranka?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožena stranka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).