Jedro

Glede na to, da je bil upnik, ki ga zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka, obveščen o prvi javni dražbi, je imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa se po izvedbi dražbe pozanima o poteku oziroma uspešnosti dražbe, še posebej če mu po opravljenem naroku za javno dražbo ni bil vročen sklep o domiku. Izvršilni postopek se namreč vodi na predlog in v interesu upnika, zaradi česar je upnik sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku, zato ZIZ od njega terja tudi določeno aktivnost. Med drugim mora upnik v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na nepremičnino.

2. Proti sklepu se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik in navaja, da mu je sodišče 26. 2. 2015 vročilo odredbo o prodaji dolžnikove nepremičnine, iz katere izhaja, da se bo narok za prodajo opravil 30. 3. 2015. Upnik po navedeni odredbi do izpodbijanega sklepa ni prejel ničesar več. Sodišče ga ni obvestilo o poteku prve javne dražbe, ni mu posredovalo zapisnika o opravljenem naroku niti ga ni obvestilo o tem, ali je bila nepremičnina na naroku prodana ali ne. Poleg tega ga v odredbi ni opozorilo, da mora, če bo prva javna dražba neuspešna, v izogib ustavitve izvršbe predlagati razpis ponovnega naroka za prodajo oziroma ga ni opozorilo na posledice, ki bi zanj nastale, če v roku šestih mesecev po neuspešni prvi javni dražbi ne bo predlagal druge javne dražbe. Meni, da bi pravico predlagati drugo javno dražbo pridobil šele po obvestilu sodišča, da je bila prva javna dražba neuspešna in ker o tem ni bil obveščen, ni mogel predlagati sodišču druge javne dražbe. Meni, da zanj ne smejo nastati posledice, na katere ga sodišče ni opozorilo oziroma mu v zvezi z uveljavljanjem njegovih pravic ni dalo ustreznega pravnega pouka in ga obvestilo o dejstvih, ki so pomembna za odločitev, ali bo svojo pravico sploh uveljavljal. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Upnik v pritožbi navaja, da mu je sodišče prve stopnje 26. 2. 2015 vročilo odredbo, da se bo 30. 3. 2015 opravila prodaja dolžnikove nepremičnine na prvi javni dražbi. Na ta način je bil upnik seznanjen s potekom postopka izvršbe na nepremičnino, hkrati pa mu je bila dana možnost udeležbe na prvi javni dražbi, s čimer se uresničuje načelo kontradiktornosti postopka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz zapisnika o prvem dražbenem naroku z dne 30. 3. 2015 izhaja, da se upnik naroka ni udeležil in da sta kupca, ki sta pristopila k dražbi, nato od dražbe odstopila, zato se je prva javna dražba zaključila kot neuspešna.

6. Ne v ZIZ in ne v ZPP ni pravne podlage za to, da bi moralo sodišče upnika obvestiti o poteku prve javne dražbe, mu posredovati zapisnik o opravljenem naroku ali ga obvestiti o tem, ali je bila nepremičnina na naroku prodana ali ne, kar velja tudi za primer, če se upnik naroka ne udeleži, zato pritožbeno sodišče v tej smeri podane pritožbene navedbe zavrača kot neutemeljene. Upnika je treba pred izvedbo prodajnega naroka obvestiti o načinu in pogojih za prodajo ter o času in kraju prodaje (prvi in sedmi odstavek 181. člena ZIZ), kar je sodišče prve stopnje storilo s tem, ko je upniku vročilo odredbo o prvi javni dražbi. Iz določb 181. člena ZIZ pa ne izhaja, da bi moral biti upnik v odredbi opozorjen, da mora, če bo prva javna dražba neuspešna, v izogib ustavitve izvršbe predlagati razpis ponovnega naroka za prodajo, zato so pritožbeni očitki, da v odredbi ni bil opozorjen na posledice, ki bodo zanj nastale, če v roku šestih mesecih po neuspešni prvi javni dražbi ne bo predlagal razpisa druge javne dražbe, neutemeljene. Glede na to, da je bil upnik, ki ga zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka, obveščen o prvi javni dražbi, je imel možnost, da se dražbe udeleži ali pa se po izvedbi dražbe pozanima o poteku oziroma uspešnosti dražbe, še posebej če mu po opravljenem naroku za javno dražbo ni bil vročen sklep o domiku. Izvršilni postopek se namreč vodi na predlog in v interesu upnika, zaradi česar je upnik sam dolžan skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku, zato ZIZ od njega terja tudi določeno aktivnost. Med drugim mora upnik v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo (prvi in drugi odstavek 194. člena ZIZ). Glede na vse navedeno in ker upnik tudi ne trdi, da bi v zgoraj omenjenem roku predlagal sodišču novo prodajo, je sodišče izvršbo na nepremičnino pravilno ustavilo.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep potrdilo.