Jedro

Če je obtožba spremenjena v nebistvenem delu, do kršitve določb kazenskega postopka ni moglo priti, če sodišče obdolžencu ni posebej omogočilo, naj se izjasni o spremembi.

Izrek

Pritožba obdolženega M. L. po zagovorniku se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi M. L. je v skladu s I. odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku dolžan plačati stroške pritožbenega postopka v višini 45.000,00 SIT.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi M. L. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po I. in II. odstavku 133. člena Kazenskega zakonika. Obdolženemu je bila izrečena pogojna obsodba, v okviru katere mu je sodišče prve stopnje določilo kazen osem mesecev zapora v preizkusni dobi treh let. V skladu s I. odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku mu je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka v višini 34.500,00 SIT in plačilo povprečnine v višini 45.000,00 SIT. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženi M. L. po svojem zagovorniku M. M. P., odvetniku iz P., zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožnik je predlagal, da se pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ni sledilo navedbam pritožnika, da je prvostopno sodišče kršilo določbe kazenskega postopka s tem, ko naj bi bila kršena subjektivna in objektivna identiteta med obtožbo in sodbo. Očitek je neutemeljen. Sodba se nanaša na obtoženo osebo (subjektivna identiteta) in na dejansko stanje iz obtožnega predloga (objektivna identiteta). Sodišče prve stopnje ni kršilo določb kazenskega postopka, ko ni omogočilo obdolženemu, da se posebej izjasni o spremenjeni obtožbi. Z modifikacijo obtožnega predloga s strani okrožne državne tožilke E. M. po končanem dokaznem postopku se ni spremenila niti pravna kvalifikacija kaznivega dejanja niti samo dejansko stanje, tako da sodišče ni bilo dolžno omogočiti obdolžencu, da se posebej izjasni o tem. Sodišče prve stopnje je zelo natančno obrazložilo razloge, na katerih temelji sodba, dokazi so med seboj povezani in obrazloženi, tako da med njimi ni najti nasprotij. Neutemeljen je očitek o kontradiktornih izjavah, saj je prvostopno sodišče gradilo obrazložitev le na izpovedbah z glavne obravnave in ne na izjavah prič, danih policistom. Pritožbeno sodišče tudi ni moglo slediti navedbam v pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Prvostopno sodišče je natančno obrazložilo, zakaj ni sledilo zagovoru obdolženca, in na podlagi katerih razlogov ga je ocenilo za neprepričljivega in zato nesprejemljivega. Tehtno je tudi pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedi priče V. T., ki je potrdila obdolženčev neprepričljiv zagovor. Hkrati pa je sodišče prve stopnje podrobno utemeljilo, zakaj je sledilo oškodovančevi verziji dogodka, potrjeni s strani nepristranske priče S. L., z izpovedjo priče O. I. in z listinsko dokumentacijo na drugi strani. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil obdolženi tisti, ki je grobo in brutalno prvi napadel oškodovanca ter ga tudi telesno poškodoval. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in da izvedba novih dokazov, predlaganih s strani obsojenega, ne bi mogla spremeniti prepričljive dokazne ocene sodišča, ki jo je v izpodbijani sodbi obširno razložilo. Ni dvoma, da so bile poškodbe, tudi v konkretnem primeru, zadane na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, kar v svojem izvedeniškem mnenju navaja izvedenec dr. A. H., ki mu prvostopno sodišče pravilno sledi. Tako višje sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje uporabilo kazenski zakon. Pritožbeno sodišče ne dvomi o ugotovljeni krivdni obliki. Obdolženi se je nedvomno zavedal, da lahko s svojim ravnanjem zada lahko telesno poškodbo, glede na to, da za takšno nasilno ravnanje ni bilo potrebe. Tudi izbira kazenske sankcije je povsem primerna ob upoštevanju ugotovljenih olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Ker tudi preizkus izpodbijane sodbe, ki ga višje sodišče opravi po uradni dolžnosti, ni pokazal nepravilnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno. Zaradi neuspeha s pritožbo mora obdolženec plačati povprečnino, ki je edini strošek tega pritožbenega postopka. Znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve, trajanja pritožbenega postopka ter obdolženčevih premoženjskih razmer, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.