Jedro

Tožnici je bilo po dveh inšpekcijskih pregledih naloženo, da s kmetijskih zemljišč očisti grmovje, zarast ter plevel in jih vrne v kmetijsko rabo do 1. 3. 2011 ter poskrbi za redno obdelavo vinograda. Zapisnik o ogledu se v skladu z določbo 80. člena ZUP šteje za javno listino, in ker tožnica ni dokazovala nepravilnosti tega zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZUP), sodišče ni imelo nobenega razloga za dvom v zapisniku navedenih ugotovitev, ki so bile podlaga za naložene ukrepe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločil, da mora A.A. (tožnica v tem sporu) z kmetijskih zemljišč s parc. št. 440, 512/1 in 512/2 vse k.o. … očistiti grmovje, zarast ter plevel in jih vrniti v kmetijsko rabo do 1. 3. 2011; z dela kmetijskih zemljišč s parc. št. 71, 72 in 73 vse k.o. … očistiti grmovje, zarast ter plevel in jih vrniti v kmetijsko rabo do 1. 3. 2011; s kmetijskih zemljišč s parc. št. 112, 114, 115, 116, 117, 119/2, 120 in 121 k.o. … očistiti drevje, zarast in jih vrniti v kmetijsko rabo do 1. 3. 2011; poskrbeti za redno obdelavo vinograda, ki leži na parc. št. 1824 k.o. … , v roku 15 dni po prejemu odločbe.

V obrazložitvi upravni organ prve stopnje navaja, da so bila zemljišča razen vinograda pregledana 14. 10. 2009 in nato še 26. 4. 2010, fotografije pa so priložene spisu. V stanovanjski hiši na naslovu … ležijo kmetijska zemljišča s parc. št. 440, 512/1 in 512/2 vse k.o. ..., ki so bila na dan inšpekcijskega pregleda dne 14. 10. 2009 poraščena s suho travo, olesenelimi in neolesenelimi plevelnimi rastlinami različnih vrst (usad, dren, robida, šipek, bezeg, poljski javor oziroma maklen), kar kaže, da kmetijska zemljišča že več let niso bila ustrezno oskrbovana. Tudi kmetijska zemljišča s parc. št. 112, 114, 115, 116, 117, 119/2, 120 in 121 vse k.o. … , ki ležijo južno od ceste … so bila dne 14. 10. 2009 preraščena z robidami in srobotom, različnimi vodoljubnimi vrstami grmovja in drevja (črna jelša) in grmi šipka. V nadaljevanju navaja, kako je poraščeno posamezno kmetijsko zemljišče, česar pa sodišče v sodbo ne povzema. 30. 10. 2009 je bilo opravljeno zaslišanje hčere lastnice B.B., ki je povedala, da je mama (tožnica) podedovala kmetijska zemljišča v začetku leta 2009 v zaraščenem ter neobdelanem stanju. Predel ob stanovanjski hiši so poleti 2009 očistili s strojno oprema. Glede sklopa južno od ceste … se bodo predvidoma dogovorili s predstavniki krajevne skupnosti, ki bo ta predel očistila in ga namenila skupnim športnim namenom. Zemljišče ob … potoku pa je bivši lastnik dajal v najem. Po pregledu 26. 4. 2010 je bilo ugotovljeno, da je bil sklop kmetijskih zemljišč ob stanovanjski hiši na naslovu … delno očiščen; neočiščen je približno 4 metrski pas vzhodno od hleva, kjer je vrisan GERK_PID 4050232, z vrsto rabe 1300-trajni travnik, zato ga je treba očistiti. Edina sprememba predela južno od ceste … je bilo večje podrto drevo – jelša. Ob … potoku ležeč predel je bil delno obdelan, delno pa zapuščen. Okrog ležeč predel je obdelan. V inšpekcijskem postopku je v ... opažen tudi neobdelan – neporezan vinograd, z več metrskimi rozgami, nepokošeno podrastje, trte so imele različno oporo (žica popuščena, leseni koli oziroma stebri nenapeti) ali pa so bile brez opore. Okrog ležijo skrbno obdelani vinogradi, neobrezan in netretiran vinograd pa predstavlja vir za bolezni in škodljivce okoliških nasadov, iz njega pa se širi na sosednje površine tudi plevel. Odločeno je, da mora tožnica s kmetijskih zemljišč, ki so naštete, očistiti grmovje, zarast ter plevel in jih vrniti v kmetijsko rabo do 1. 3. 2011 ter poskrbeti za redno obdelavo vinograda, ki leži na parc. št. 1824 k.o. … v roku 15 dni po prejemu odločbe. V nadaljevanju navaja pravno podlago za izrečeni ukrep, ki je v 4. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in določa, da je treba kmetijsko zemljišče uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin. 7. člen določa, da mora lastnik, zakupnik ali drug uporabnik obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar. V Uredbi o podrobnejših merilih za presojo ali obdelovalec ravna kot dober gospodar je v 3. točki zapisano, da dober gospodar redno obdeluje, vzdržuje kmetijsko zemljišče ter zagotavlja ohranjanje oziroma izboljševanje rodovitnosti tal z ustreznim načinom rabe. V četrtem odstavku 7. člena ZKZ je navedeno, da kmetijski inšpektor v skladu z ugotovljenim stanjem naloži obdelovalcu izvedbo primernih ukrepov za obdelavo kmetijskih zemljišč. Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč pa določa vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč in s tem tudi vrsto rabe. Zavezanec mora v skladu s petim odstavkom 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja. Na podlagi 107. člena ZKZ je izdana ureditvena odločba. V skladu s 109. členom ZKZ se stranki izreče ukrep obdelave kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi oziroma kot dober gospodar.

Tožena stranka v pritožbeni odločbi potrjuje odločitev organa prve stopnje in odgovarja na pritožbene navedbe zoper odločbo prve stopnje ter še podrobneje navaja upravičenost izrečenega ukrepa, ki je v skladu s 107. členom ZKZ.

Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je razloge navedla že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ki jo prilaga tožbi, in na katero se sklicuje.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je prvostopni upravni organ (Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, OE Celje, Izpostava Šmarje pri Jelšah) po uradni dolžnosti na podlagi 107. člena ZKZ opravil ogled neobdelanih kmetijskih zemljišč v k.o. … , ki so leta 2009 postala last tožeče stranke. Ta zemljišča so bila s strani inšpekcijskega organa pregledana 14. 10. 2009 in 26. 4. 2010, posnete so bile fotografije dejanskega stanja in narejeni zapisniki o ogledu. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je po presoji sodišča inšpekcijski organ na podlagi zakonskih in podzakonskih predpisov, ki jih v prvostopenjski odločbi in pritožbeni odločbi oba upravna organa določno navajata, utemeljeno naložil obdelovalcu izvedbo primernih ukrepov, tako da sodišče v izogib ponavljanju pravnih in dejanskih okoliščin za odločitev ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Zapisnik o ogledu se v skladu z določbo 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) šteje za javno listino, in ker tožnica ni dokazovala nepravilnosti tega zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZUP) sodišče tudi ni imelo nobenega razloga za dvom v zapisniku navedenih ugotovitev. Glede tožbenih navedb, ki so enake pritožbenim razlogom zoper prvostopenjsko odločbo in na katere se tožnica sklicuje (pritožbo tožnica prilaga tožbi) pa sodišče navaja, da je nanje že odgovorila tožena stranka s odločbo druge stopnje. V zvezi z nepravilnimi zapisi v katastru, ki so posledica velike zamočvirjenosti in nemogoče strojne obdelave ter predloga za uskladitev dejanskega stanja z zapisi v zemljiškem katastru sodišče dodaja, da gre za drugi upravni postopek, ki nima v tem inšpekcijskem postopku izreka ukrepa obdelave kmetijskih zemlijšč, nobene pravne podlage.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovila, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.