Jedro

Sodišče prve stopnje je odločitev o razvezi zakonske zveze pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 98. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri sme vsak zakonec, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, zahtevati njeno razvezo. Tisti izmed zakoncev, ki zahteva razvezo zakonske zveze mora torej dokazati, da je zakonska zveza zanj nevzdržna, ob čemer do nevzdržnosti zakonske zveze lahko pripelje katerikoli vzrok oziroma skupina vzrokov. Pri tem ni pomembno, ali je nevzdržna tudi za drugega zakonca, ker sodišče razveže zakonsko zvezo tudi, če drugi zakonec razvezi nasprotuje. Drži, da morata tako sklenitev kakor tudi razveza zakonske zveze temeljiti na svobodni odločitvi vsakega posameznika, za razvezo zakonske zveze pa zadošča že, da eden izmed njiju sklenjene zakonske zveze ne more ali ne želi več ohranjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 6. 12. 1975 pred Matičnim uradom v X sklenila nasprotni udeleženec in predlagateljica in odločilo, da udeleženca trpita vsak svoje stroške postopka.

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec in navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, saj predlagateljica ni z ničemer dokazala svobodne volje pri razvezi zakonske zveze. Slednje na glavno obravnavo ni bilo, da bi lahko dokazala, da je razveza zakona njena svobodna volja. Nihče v njenem imenu ne sme in ne more izražati njene svobodne volje. Če pa slednja ni bila sposobna prisostvovati glavni obravnavi, pa bi jo sodišče moralo poslati na pregled k psihiatru tako kot je sam zahteval. Sodišče prve stopnje se je pri tem neupravičeno sklicevalo na sedem mesecev star izvid, ki ne dokazuje njenega psihičnega stanja. Tri mesece po epileptičnem napadu sina A. A. je predlagateljica izgubila vso psihično sposobnost, saj se ni spomnila dogodkov, tako kot so se zgodili, delavki CSD je na zapisnik opisovala dogodke diametralno drugače, kot so se v resnici zgodili, in kar je potrdila njena odvetnica na glavni obravnavi v postopku V N 273/2023. Domnevno petdesetletno nasilje, ki bi se naj nad njo izvrševalo, ni bilo nikoli dokazano, sklep izdan v zadevi V N 273/2023 pa je bil sprejet brez upoštevanja dokazov na glavni obravnavi in sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj jih ni upoštevalo. Navedeni sklep tudi ni pravnomočen. Sodišče prve stopnje je neopravičeno zavrnilo njegovo zahtevo za pregled predlagateljice pri psihiatru, saj je imela slednja v letu 2002 ogromno neprespanih noči, ko sta morala vsako noč po petkrat vstajati, da sta pokojni hčerki B. B. menjavala mokre preklanke - bolniške halje. Nadalje pritožba povzema še nekatere navedbe predlagateljice iz zapisnika CSD ter izjave, ki jih je nato njena odvetnica popravljala, kar je dokaz, da se je ženi psihično stanje hudo poslabšalo.

Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep o razvezi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ki mora upoštevati vse dokaze. Če pa predlagateljica ni sposobna prisostvovati sodišču in izraziti svoje volje, jo naj sodišče pošlje na zdravljenje ter šele nato opravi glavno obravnavo.

3.Pritožnik je vložil tudi pravočasno dopolnitev pritožbe, v kateri je še navedel, da je predložil trinajst dokazov, da je predlagateljica psihično bolna, pa sodišče kljub temu teh dokazov ni upoštevalo in ni obrazložilo zakaj jih ni upoštevalo.

4.Predlagateljica na pritožbo in dopolnitev pritožbe nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusilo sklep sodišča prve stopnje ter ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zakonsko zvezo med udeležencem tega postopka razvezalo, in pri tem ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1.

8.Predlagateljica je v svojem predlogu pojasnila, zakaj želi razvezo zakonske zveze, in iz katerih razlogov je zakonska zveza zanjo nevzdržna. Navedla je, da med njo in nasprotnim udeležencem ni več obojestranske čustvene navezanosti, vzajemnega spoštovanja, razumevanja, zaupanja in medsebojne pomoči, da se je dne 13. 9. 2023 zaradi dolgoletnega nasilja, ki jo je nad njo izvajal nasprotni udeleženec, umaknila na varno lokacijo, nasprotnemu udeležencu pa je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. N 273/2023 izrečena prepoved približevanja predlagateljici in njunemu skupnemu sinu, kateremu je predlagateljica postavljena kot začasna skrbnica. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da že te navedbe kažejo, da je zakonska zveza za predlagateljico postala nevzdržna, zato ima zakonsko pravico, da zahteva njeno razvezo in je sodišče prve stopnje pravilno tem njenim navedbam sledilo ter zakonsko zvezo med udeležencema tega postopka razvezalo.

9.Ob tem ne držijo pritožbena zatrjevanja, da sklep o prepovedi približevanja ni postal pravnomočen. Iz vpisnika tukajšnjega sodišča izhaja, da je sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti V N 273/2023 z dne 1. 12. 2023, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep prepovedi približevanja, postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 108/2024 z dne 13. 2. 2024, s katerim je bila njegova pritožba zavrnjena.

10.Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo dokazni predlog nasprotnega udeleženca za postavitev izvedenca psihiatra, ki naj bi podal mnenje o sposobnosti predlagateljice sodelovati v tem postopku in utemeljeno ni izvajalo dokazov, ki jih je v postopku predložil nasprotni udeleženec za ugotovitev dejstva, da je predlagateljica psihično bolna. Na podlagi predloženega ambulantnega kartona psihiatra C. C., dr. med. spec. psih. z dne 31. 5. 2023, iz katerega ni razvidno, da bi pri predlagateljici bila podana psihopatologija, temveč gre za težave s partnerjem, je utemeljeno zaključilo, da je predlagateljica sposobna samostojno opravljati procesna dejanja v tem postopku in podati tudi veljavno pooblastilo odvetnici za zastopanje. Zato je odločitev sodišča prve stopnje tudi v delu, v katerem je le- to obrazložilo, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja tako osebno, kot tudi po pooblaščencu pravilna in skladna z 86. in 92. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

11.Neutemeljena so nadaljnja pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljico zaslišati, da bi lahko le-ta sama izjavila svojo voljo k razvezi zakonske zveze. Predlagateljica je po svoji pooblaščenki vložila veljaven predlog za razvezo in v njem navedla razloge, ki zanjo predstavljajo nevzdržnost zakonske zveze. Če se predlagateljica naroka ni osebno udeležila, je to njena pravica, je pa bila na naroku navzoča njena odvetnica, ki je imela veljavno pooblastilo, da jo zastopa.

12.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Tako Komentar Družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, komentar k 98. členu, str. 218.

2Tako sodbe VSL IV Cp 3372/2011 z dne 23. 11. 2011, VSC Cp 570/2014 z dne 9. 10. 2014 in VSL IV Cp 1455/2010 z dne 22. 4. 2010.