Jedro

Čeprav zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti, zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju.

Izrek

I. Pritožba V. O. se zavrže. II. Pritožba dediča R. Š. se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (denarna sredstva na računu št. 000 pri banki X in kmetijski traktor znamke Zetor, reg. št. 000, letnik 1987) in za zakonitega dediča po pokojnem razglasilo zapustnikovega nečaka R. Š..

2. Proti sklepu se pritožujeta dedič R. Š. (zapustnikov nečak) ter zapustnikov bratranec V. O..

3. Dedič uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V bistvenem opozarja, da sodišče ni ugotavljalo obsega zapuščine na dan zapustnikove smrti, saj ni pojasnilo (ne v izreku ne v razlogih), kolikšna naj bi bila denarna sredstva na zapustnikovem računu. Ne strinja se, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju med zapustnikom in V. O. veljavna. Vztraja, da posel ni bil sklenjen, saj se za tovrstno pogodba zahteva stroga obličnost, ki pa ni podana, saj je bilo spreminjanje pogodbe s strani notarja po smrti zapustnika nepravilno. Sicer pa so bile predmet pogodbe le nepremičnine, ne pa tudi premičnine. Že A. Š. je tekom postopka vložil v spis obsežen seznam premičnin, ki sodijo v zapuščino, o katerih se sodišče ni izreklo, pa se bi moralo.

4. V. O. pa v svoji pritožbi predlaga spremembo sklepa tako, da se kmetijski stroj znamke Zetor izvzame iz zapuščine ter odredi registracijo tega vozila na njegovo ime. Sodišče ni pretehtalo njegovega pravnega interesa in ugotavljalo, ali ima status udeleženca v postopku. Navaja, da je po pogodbi o dosmrtnem preživljanju z dne 13. 6. 2012 od zapustnika prejel vse nepremičnine, ki so bile ob sklenitvi pogodbe njegova last in tvorile kmetijo, traktor, ki je bil ves čas delovni stroj kmetije zapustnika, pa je njihova pritiklina, zato ne sodi v zapuščino.

5. Dedič R. Š. je na vročeno pritožbo V. O. odgovoril in predlagal njeno zavrženje, saj ta ni stranka zapuščinskega postopka.

6. Pritožba V. O. ni dovoljena, pritožba dediča R. Š. pa ni utemeljena.

O pritožbi V. O.:

7. Po določbi 175. čl. Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljalo kakšno pravico iz zapuščine. Edini dedič po zapustniku je njegov nečak R. Š. (zapustnikov brat A. Š. in njegov sin, zapustnikov nečak, S. Š. sta se dedovanju odpovedala). Pritožnik je zapustnikov bratranec in v tej zadevi ni niti dedič niti stranka postopka, zato njegova pritožba ni dovoljena in jo je bilo treba zavreči (352. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 343. čl. ZPP in 163. čl. ZD). Zatrjevano lastninsko (ne dedno) pravico bo lahko uveljavljati v za to ustreznem postopku.

O pritožbi dediča R. Š.:

8. Očitana bistvena kršitev iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (v zvezi s 163. čl. ZPP) ni podana, saj je izrek sklepa jasen in razumljiv, sklep pa je tudi v zadostni meri obrazložen in se ga da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v zapuščino med drugim sodijo tudi denarna sredstva na določenem zapustnikovem računu pri banki X. Zapis višine denarnega zneska na računu na dan zapustnikove smrti ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju. Skladno z 214. čl. ZD mora ta vsebovati le-to, iz česa je sestavljena zapuščinska masa, iz katerih nepremičnin, premičnin in pravic. Pritožba sicer pravilno poudarja, da zapuščina obsega tisto premoženje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti (123. čl. ZD), da se torej dedujejo denarna sredstva na računu, ki so obstajala na dan njegove smrti. Čeprav iz podatka v spisu, ki ga je sodišče prve stopnje pridobilo med postopkom, izhaja stanje na računu zapustnika na dan 11. 9. 2012 (in ne na dan smrti 8. 7. 2012), to ni relevantno, saj na odločitev o tem, kdo je dedič in kaj ta deduje, ne vpliva. Četudi bi bilo na računu na dan zapustnikove smrti več denarja, so pritožbene navedbe o neupravičeni odtujitvi z računa zapustnika lahko le predmet obligacijskopravnih zahtevkov v pravdi, saj je dedič samo pritožnik.

9. Dedič ima sicer prav, ko opozarja, da sodišče prve stopnje ni odločalo o vseh zapustnikovih premičninah. Iz spisa sicer ne izhaja, da bi edini dedič R. Š. seznanil sodišče o preostalih premičninah v teku prvostopnega postopka. Je pa to, še preden se je v svojem imenu odpovedoval dedovanju po zapustniku, storil zapustnikov brat A. Š., s posredovanjem vloge (list. št. 21-25), v kateri je navedel obsežen seznam premičnin, ki naj bi bile ob zapustnikovi smrti njegova last in zatorej tudi sodile v njegovo zapuščino. Sodišče prve stopnje je bilo tako seznanjeno, da (še) nekaj sodi v zapuščino, pa tega ni upoštevalo oz. tega ni razjasnilo. V zapuščinskem postopku ne velja strogo razpravno načelo, temveč je poudarjeno preiskovalno načelo: postopek se uvede po uradni dolžnosti (164. čl. ZD), sodišče pa ugotovi, katero premoženje sestavlja zapuščino (162. čl. ZD). Ker zapuščinsko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali sodi v zapuščino po pokojnem tudi premoženje, za katerega je bilo obveščeno, da pripada zapustniku, bo moralo to še storiti in eventuelno izdati dopolnilni sklep (325. čl. ZPP v zvezi s 163.čl. ZD).

10. Neutemeljeno pa dedič tu navaja, da je neveljavna pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 13. 6. 2012, sklenjena v notarskem zapisu SV 355/2012 med zapustnikom in tretjim (A. O.), ki ni dedič. Spor o (ne)veljavnosti te pogodbe med dedičem in pogodbenikom zapustnika ni stvar, o kateri bi se lahko odločalo v tem zapuščinskem postopku, saj ne gre za spor med dediči. Dokler pogodba ni ugotovljena za neveljavno, velja. Četudi gre v primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju za pravni posel, s katerim se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo, to ni razlog za zaključek, da sodijo sporne nepremičnine v zapuščino. Dedič, ki se zavzema, da bi v zapuščino sodilo tudi nepremično premoženje, s katerim je zapustnik razpolagal v korist tretjega, lahko sporno razmerje rešuje z njim le v pravdi.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dediča zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).