Jedro

Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve, zato vprašanje o razveljavitvi javnega razpisa, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj razveljavitev javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Ker je pridobitev radijske frekvence na podlagi javnega razpisa negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica, zgolj z nepridobitvijo te pravice ni mogoče izkazati obstoja zelo hudih posledic za prijavitelja.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Druga tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je druga tožeča stranka – revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se ta zavrne kot neutemeljena in navede razloge za to.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 v 1. točki izreka združilo postopka U 1485/2005 in U 2403/2007 v skupno obravnavo in odločanje, v 2. točki izreka kot neutemeljeno zavrnilo tožbi prve tožeče stranke in druge tožeče stranke - revidentke zoper sklep Agencije za pošto in elektronske komunikacije (v nadaljevanju: Agencija) z dne 10. 6. 2005, in v 3. točki izreka zavrnilo revidentkino zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Z navedenim sklepom je Agencija na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah – ZEKom (Ur. l. RS, št. 43/2004 in 86/2004) razveljavila javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, ki je bil dne 4. 6. 2004 objavljen v Uradnem listu RS, v delu, ki se nanaša na oddajne točke: Ajdovščina 91,2 MHz, Ajdovščina 93,9 MHz in Ajdovščina 97,9 MHz; vse tri za pokrivanje območja med Ajdovščino in Vipavo.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih odločitvah (npr. Up 858/2008 z dne 3. 6. 2008 in Up 1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi določbe četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali je možno, da Agencija razveljavi javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc po tem, ko je v skladu z Zakonom o medijih Svet za radiodifuzijo že podal obrazložen predlog, s katerim Agenciji predlaga oddajo prostega radiodifuznega kanala revidentki.

8. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Akt o razveljavitvi javnega razpisa glede na 2. člen ZUS-1 ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z njim se namreč ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Vrhovno sodišče je že v sklepu I Up 448/2003 z dne 13. 9. 2006 zavzelo stališče, da javni razpis glede na drugi odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZUS ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Posledično tudi akt o razveljavitvi javnega razpisa ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje bi moralo zato revidentkino tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 9. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 58/2008, X Ips 428/2009 in X Ips 483/2009 in ostali).

11. Po presoji Vrhovnega sodišča revizijske navedbe, obstoja zelo hudih posledic ne izkazujejo. Pridobitev radijske frekvence na podlagi javnega razpisa je namreč negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot tako pričakovana pravica. Z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja, v tem primeru revidentke (prim. npr. X Ips 535/2007, X Ips 334/2009, X Ips 149/2009). Glede na na navedeno revidentka ni izkazala niti izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).