Jedro

V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija, ki uveljavlja vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto. Kontinuiteta s prejšnjo zadrugo ali z zadružnimi sredstvi bi morala izhajati iz vpisa v ustrezen register.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. 2215/97-14 z dne 23.5.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 18.6.1997. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote P. Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 7.4.1997. Prvostopni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo Kmetijske zadruge H., ker ta v postopku ni dokazala, da je pravna naslednica Kmetijske zadruge H. izpred leta 1966. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki, da tožeča stranka ni upravičenka za uveljavljanje zahteve za vračilo premoženja iz 66. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in 7/93, ZZad), ker ni izkazala pravnega nasledstva po nekdanji Kmetijski zadrugi H. Iz izpiska sodnega registra Okrožnega sodišča v Mariboru je razvidno, da je bila v sodni register vpisana ustanovitev zadruge s firmo: Kmetijska zadruga z.o.j. H. in da sta se dne 8.5.1960 k navedeni zadrugi pripojili Kmetijska zadruga T. in Kmetijska zadruga S.vas. Nadalje je razvidno, da je bila Kmetijska zadruga z.o.j. H. dne 4.11.1966 zaradi pripojitve k Podjetju mesokombinat P.P., podjetje za proizvodnjo, predelavo in promet s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi, P. (P.P.), izbrisana iz sodnega registra. Navaja, da je zaradi pripojitve zadruge k subjektu gospodarskega prava premoženje prešlo na prevzemni subjekt, ki je postal univerzalni pravni naslednik prevzete osebe. S pripojitvijo zadruge k subjektu gospodarskega prava pa zadružno premoženje ni ostalo v svoji funkciji in ni ohranilo svojega položaja kot posebna oblika lastnine, kot zadružna lastnina. Vprašanja pravnih naslednikov po 66. členu ZZad zato ni mogoče presojati po pravilih o delitvi ostanka likvidacijske mase. Pravna kontinuiteta se ugotavlja na podlagi vpisov v sodni register. Glede ustanovitve tožeče stranke sodišče prve stopnje navaja, da iz sodnega registra izhaja, da je tožečo stranko ustanovilo 16 ustanoviteljev - fizičnih oseb, ki so dne 10.4.1992 sprejeli akt o ustanovitvi. Vsak ustanovitelj je vplačal obvezni delež v znesku 200,00 SIT, zadruga pa je bila vpisana v sodni register 30.7.1992. Pravnega nasledstva po presoji sodišča prve stopnje tudi ni mogoče utemeljevati na podlagi Sporazuma o denacionalizacijskem zahtevku, sklenjenega dne 1.8.1996, med P.P. p.o. in tožečo stranko. Navedeni sporazum je bil sklenjen zaradi zavarovanja vloženega denacionalizacijskega zahtevka v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja P.P., ki je v svojem družbenem kapitalu imel tudi zadružna sredstva. Realizacija sporazuma pa je odvisna od odločitve o denacionalizacijskem zahtevku. Pravne kontinuitete tožeči stranki tudi ni mogla podeliti Zadružna zveza Slovenije, s tem, ko se je strinjala, da Kmetijska zadruga H. uveljavlja vračilo premoženja prejšnje zadruge. Zavrnilo je tožbeni ugovor glede združitve več upravnih stvari v en postopek in tožbeni ugovor glede izločitve pooblaščene uradne osebe. Ocenilo je, da ni upošteven tožbeni ugovor, da v postopku ni bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje glede predmeta delovanja Perutninske zadruge P. Vprašanje, ali je navedena zadruga upravičenka iz 66. člena ZZad je namreč lahko predmet drugega postopka.

Tožeča stranka v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in jo prizna kot edino teritorialno, personalno in meritorno upravičenko za premoženje in pravice, kot jih je imela KZ H. izpred 30.9.1966 oziroma kot jih je imel Obrat za kooperacijo do 31.12.1971 in naloži denacionalizacijskemu zavezancu P.P., da ji vrne v pritožbi navedeno premoženje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno presodilo, da tožeča stranka ni pravna naslednica nekdanje Kmetijske zadruge H. Nepravilno je odločilo, da je zaradi pripojitve k P.P. prenehala obstajati. Glede na določbo 60. člena Zakona o denacionalizaciji za pravno nasledstvo zadošča že, da je verjetno izzvano. V navedenem zakonu pa ni določbe, na podlagi katere bi bilo treba predložiti dokaz o pravnem nasledstvu do denacionalizacijskega upravičenca.

Sodišče prve stopnje je nepravilno in zmotno ugotovilo okoliščine, ki so vplivale na odvzem zadružnega premoženja in ni ugotovilo dejanskega in pravnega stanja zadrug, zadružnega premoženja članstva in deležev ter pravic članov zadruge. Zato je nepravilno uporabilo določbo 65. člena ZZad. Nesporno je, da je tožeča stranka pravna naslednica Kmetijske zadruge H. z istim imenom, območjem ter poslovnim predmetom, ki jo je ustanovilo in oživilo 65 članov in njihovih pravnih naslednikov, kot pravno upravičenko za vračilo premoženja. Na pravno nasledstvo kaže dejansko teritorialno, personalno in pravno zadružno nasledstvo zadružnega premoženja.

Podlaga za vrnitev zadružnega premoženja in vseh zadružnih pravic pa je predvsem pogodba, sklenjena med P.P. in obratom za kooperacijo H., v kateri so točno opredeljeni pogoji, kako so sestavljeni organi upravljanja. Sodišče prve stopnje je nepravilno odločilo, da je zadružno premoženje ob pripojitvi prešlo na pravni subjekt h kateremu se je nekdanja Kmetijska zadruga H. pripojila, da premoženje zadruge po pripojitvi ni ostalo v svoji funkciji in da se je obrat za kooperacijo ukinil po redni likvidaciji. Obrat za kooperacijo ni bil likvidiran po veljavnih predpisih, zato sodišče prve stopnje tega dejanja ne bi smelo priznati kot zakonitega. Navaja, da zadružno članstvo ni prenehalo, zadružno premoženje pa je bilo ločeno od premoženja podjetja. Sodišče prve stopnje je nepravilno presojalo vpis ustanovitvenih članov v sodni register. Ugotovilo jih je 16, v nasprotju z odločbo tožene stranke, ki jih je ugotovila 10. Navaja še, da je P.P. 1.1.1973 sama prevzela in do nedavnega vodila poslovanje tako, kot ga je vodila oživljena zadruga H., ponavlja tožbene navedbe glede sklenitve Sporazuma s podjetjem P.P. in se sklicuje na cenitev premoženja, navedenega v začasni odredbi, naročenega s strani P.P. Ocenjeno je samo premoženje tožeče stranke. Pritožbene ugovore utemeljuje tudi z referati, predstavljenimi na strokovnem posvetovanju, ki so navedeni v pritožbi.

V dopolnitvi pritožbe z dne 9.2.2001 je tožeča stranka dodatno, v dokaz o utemeljenosti pritožbenih ugovorov, predložila listine; dopis KZ H. Okrožnemu sodišču na Ptuju, da izda registrski dokument o izbrisu pogodbenega obrata za kooperacijo H., priglasitev predznambe o registriranju temeljne organizacije združenega dela, zapisnik o zaključitvi zborov pogodbenih rejcev broljerjev, po proizvodnih okoliših in delavcev, zaposlenih v teh dejavnostih, vpis prenehanja T.O.K. Kooperacije brojlerjev pogodbene organizacije - reje H. in vpis enovite delovne organizacije "P.P.". Navaja, da so o navedenih pravni dejanjih odločali le pogodbeni rejci brojlerjev, ki pa nikoli niso bili člani pogodbenega obrata zadružne kooperacije, niti niso vplačali članskega deleža kot člani zadruge. Nadalje je predložila odločbo o izbrisu treh trgovin z reprodukcijskim materialom in zaščitnimi sredstvi, aneks k sporazumu, sklenjenim med P.P. in KZ H. z dne 17.9.1996, s katerim izkazuje, da sta se stranki sporazumeli o vračilu zadružnega premoženja ter fotokopijo Zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 22/72), ki bi ga P.P. morala upoštevati. Pogodbeni obrat za zadružno koperacijo bi se moral uskladiti z navedenim zakonom, vendar je P.P. obrat, razen trgovin z reprodukcijskim materialom in zaščitnimi sredstvi, molče opustila.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Vračanje zadružnega premoženja, predmet vračanja kot tudi upravičence za vrnitev zadružnega premoženja, je urejeno v določbah 65. in 66. člena ZZad. Po določbi 1. odstavku 65. člena ZZad se premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki je bilo po 9.5.1945 brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike v skladu s tem zakonom, vrne zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov oziroma zadružnim zvezam. Po določbi 66. člena ZZad pa so upravičenci do vračila zadružnega premoženja zadružne organizacije oziroma organizacije kooperantov, ki jim je bilo po 9.5.1945 premoženje brez nadomestila podržavljeno ali brez nadomestila preneseno na drugo pravno osebo oziroma so ga vložile, združile ali ga prenesle na drugo pravno osebo. Če teh ni, so upravičenci njihovi pravni nasledniki.

Sporno v obravnavani zadevi je, ali obstaja pravna kontinuiteta med nekdanjo Kmetijsko zadrugo H. in tožečo stranko. V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija oziroma organizacija kooperantov, ki uveljavlja vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto. Ker se pravno nasledstvo pravnih oseb presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da bi morala v obravnavani zadevi tožeča stranka pravno nasledstvo izkazati z vpisi v sodni register. Med strankama ni sporno, da je bila nekdanja Kmetijska zadruga H. ustanovljena 1946 leta in se je 30.9.1966 pripojila Trgovskemu podjetju P.P. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo podatke delnega izpiska iz sodnega registra, iz katerega izhaja, da je bila nekdanja Kmetijska zadruga H. zaradi pripojitve izbrisana iz sodnega registra. Glede na navedeni vpis v sodni register je pravilno presodilo, da je zaradi te statusne spremembe prenehala. Med strankama tudi ni sporno, da je bila tožeča stranka vpisana v sodni register dne 30.7.1993. Podatki v sodni register se vpisujejo na podlagi akta o ustanovitvi, vendar za presojo pravnega nasledstva sam akt o ustanovitvi ni pomemben. Pomemben je vpis v sodni register. Zato bi morala v obravnavani zadevi kontinuiteta s prejšnjo zadrugo ali z zadružnimi sredstvi izhajati iz vpisov v ustreznem registru. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da vpis tožeče stranke v sodni register izkazuje, da je tožečo stranko ustanovilo 16 ustanoviteljev, ki so sprejeli akt o ustanovitvi in vplačali obvezni delež v znesku 200,00 SIT. Pravilno je presodilo, da s tem pravno nasledstvo tožeče stranke po nekdanji Kmetijski zadrugi H. ni izkazano. ZZad je v 73. členu omogočil novo formiranje zadruge iz dela podjetja, organiziranega iz nekdanje zadruge in dal pravico do denacionalizacije. Z navedenim določilom ZZad je predviden postopek, da se izkazuje pravno nasledstvo, ki pa mora biti razvidno iz vpisa v ustrezen register. V obravnavanem primeru postopek ustanovitve tožeče stranke ni tekel po določbi 73. člena ZZad, zato pravno nasledstvo tožeče stranke po nekdanji Kmetijski zadrugi H. z vpisom v sodni register niti ne more biti izkazano. Iz navedenih razlogov je tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala pravne kontinuitete po nekdanji Kmetijski zadrugi H. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Za odločitev v zadevi je pomembno samo, ali je izkazana pravna kontinuiteta tožeče stranke po nekdanji Kmetijski zadrugi H. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je pravno nasledstvo pravnih oseb treba razumeti kot pravno nasledstvo v statusnem smislu. V obravnavanem primeru, ko pravno nasledstvo z vpisom v sodni register ni izkazano, za odločitev ni pomembno delovanje tožeče stranke na istem območju, opravljanje enakih poslov ali združevanje istih oseb. Navedeno še ne zagotavlja, da gre za pravno nasledstvo. Za odločitev v tej zadevi zato tudi niso pomembni razlogi za pripojitev tožeče stranke k P.P. niti zakonitost ukinitve obrata. Pomembno tudi ni število ustanoviteljev tožeče stranke. Na pritožbene navedbe glede sklenitve Sporazuma o denacionalizacijskem zahtevku je pravilno in v zadostni meri odgovorilo že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.