Jedro

Tožnika v predlogu za obnovo postopka nista izkazala, da bi bile z odločbo o dovolitvi priglašenih del kršene njune pravice ali pravne koristi. Položaj stranke v upravnem postopku ima po 49. členu ZUP/86 oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, oseba, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1946/98-8 z dne 22.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožečih strank zoper odločbo tožene stranke z dne 6.11.1998, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Oddelka za družbenoekonomski razvoj in planiranje Občine V. z dne 30.8.1994. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrgel predlog tožnikov za obnovo postopka v zadevi priglasitve obnovitvenih gradbenih del, za katero je Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje Občine V. izdal odločbo z dne 10.2.1994 in odločbo z dne 12.4.1994, ker predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka pravilno presodila, da tožnikoma ne gre položaj stranke v postopku, ki je bil končan z dvema odločbama o dovolitvi priglašenih del, s katerima so bila T.M. (investitorici) dovoljena v teh odločbah navedena obnovitvena gradbena dela na že obstoječem gospodarskem poslopju, na parc. št. 649 k.o. B. Strinja se z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnika nista upravičeni osebi za vložitev predloga za obnovo postopka in da je bil iz tega razloga njun predlog pravilno zavržen, saj se s priglašenimi deli ni v ničemer poseglo v njune pravice in pravne koristi. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno navedla, da upoštevaje okoliščine, da se glede na izdani odločbi o dovolitvi priglašenih del, objekt v gabaritih in namembnosti ne bo v ničemer spreminjal in da se dela nanašajo le na obnovo nekaterih delov že obstoječega objekta, tožnikoma v konkretnih postopkih za izdajo odločb o dovolitvi priglašenih del dejansko ni šel položaj stranke v teh postopkih. Z odločbama o dovolitvi priglašenih del se zato tudi po presoji sodišča prve stopnje ni z ničemer poseglo v pravice in pravne koristi tožnikov. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bilo dejansko stanje v zadevi napačno ugotovljeno, pa sodišče prve stopnje pripominja, da takega ugovora v obnovi postopka ni možno upoštevati. Napačna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja se namreč ne more izpodbijati z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.

Tožnika izpodbijata sodbo sodišča prve stopnje zaradi vseh razlogov navedenih v 1. odstavku 72. člena ZUS. Smiselno ponovita tožbene navedbe in med drugim navajata, da se je na podlagi odločb o dovolitvi priglašenih del zgradil povsem nov objekt, s katerim je bilo poseženo tudi v javno pot, ki vodi do njune parcele. Prepričana sta, da bi v prvotnem postopku morala imeti položaj prizadetih strank. Sodišče prve stopnje ni presojalo njunih navedb, ki so pomembne za pravno ugotovitev njunega položaja in- iz tega izhajajočih pravic in koristi. Res je, da se napačna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ne more izpodbijati z obnovo postopka, vendar bi bilo treba upoštevati, da nista imela možnosti, da bi pripomogla k temu, da bi se pravilno ugotovilo dejansko stanje in da zavarujeta svoje pravice in pravne koristi. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni oziroma jo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo prizadeta stranka T.M. pojasnjuje, da se že obstoječi sporni objekt, za katerega sta bili izdani odločbi o dovolitvi priglašenih del, ni v ničemer spremenil. Dela so bila izvajana samo na zgornjem delu objekta, klet in drvarnica sta grajena iz kamna, starost čez 100 let je potrdil tudi izvedenec. Pravice tožnikov niso bile v ničemer kršene in tudi ni bilo zaradi izvedbe priglašenih del poseženo v javno pot, ki jo tožnika ves čas koristita.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in temelji na zakonu. Utemeljeni so tudi razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za svojo odločitev.

Pristojni upravni organ mora v predhodnem preizkusu predloga za obnovo postopka najprej preizkusiti, ali predlog izpolnjuje procesne pogoje za njegovo vsebinsko obravnavanje. Med drugim mora preizkusiti, ali je predlog za obnovo podala upravičena oseba. Če ugotovi, da ga ni vložila upravičena oseba, predlog za obnovo postopka zavrže (2. odstavek 256. člena ZUP/86). Položaj stranke v upravnem postopku ima po 49. členu ZUP/86 oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, oseba, zoper katero teče postopek ali ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka.

V obravnavanem primeru se predlog za obnovo postopka nanaša na odločbi o dovolitvi priglašenih del, s katerima se je, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov in sodnega spisa, investitorki dovolila zamenjava strešne kritine, zamenjava ostrešja v obstoječih dimenzijah in naklonu ter obnova strešnih žlebov, obnova lesenih stebrov in lesenega oboja ter montaža snegobranov na obstoječem gospodarskem poslopju. Pristojni upravni organ je odločal o dovolitvi obnovitvenih del in ne o novogradnji. Priglašena dela so se nanašala na obstoječi objekt (s samostojno parcelno številko 649 k.o. B.) v istih gabaritih in od zemljišča predlagateljev obnove oddaljen okoli 15 m. Glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnika v predlogu za obnovo postopka nista izkazala, da bi bile z navedenima odločbama o dovolitvi priglašenih del kršene njune pravice ali pravne koristi.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki sta jih tožnika uveljavljala že v tožbi zoper izpodbijano odločbo tožene stranke. V pritožbi tožnika ponovno zatrjujeta, da je investitorka zgradila nov objekt in da ne gre za dela, ki so bila dovoljena z odločbama o dovolitvi priglašenih del. Pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati, saj je za ugotavljanje, ali je investitorica presegla dela, ki so ji bila dovoljena z odločbama o dovolitvi priglašenih del, ter za ukrepanje v takšnih primerih pristojen urbanistični inšpektor, kot je tožnikoma že pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.