Jedro

Glede na podatke v spisu je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času, ko je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ni bila več poročena, kar sledi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I P 194/2010 z dne 10. 9. 2010. Navajanje tožnice v tožbi, da še vedno živi skupaj z bivšim možem oziroma da imata prijavljeno skupno bivališče in da ga ona šteje za izvenzakonskega partnerja, je po mnenju sodišča pravno nerelevantno. Tožnica je v prošnji napisala, da je status njenega partnerja mož, zato kakršnekoli drugačne razlage v zvezi s tem, kakšen naj bi njun odnos v resnici bil, ni pomembno. S podpisom se je tožnica zavezala k resničnosti navedenih izjav, prav tako pa je bila opozorjena na posledice lažnega prikazovanja podatkov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru v točki 1 izreka ugotovila, da je bila tožnici neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (BPP) z odločbo Bpp 1518/2010 z dne 9. 11. 2010. Tožnica mora vrniti neupravičeno prejeto BPP v znesku 224,30 evrov v roku 15 dni od pravnomočnosti te odločbe, po preteku roka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od tega dne dalje do plačila, da ne bo izvršbe (točki 2 in 3 izreka). V obrazložitvi je navedeno, da je prosilka v prošnji za dodelitev BPP, ki jo je vložila dne19. 10. 2010, navedla kot družinskega člana A.A., stanujočega …, za katerega je navedla, da je njen mož. Po opravljenih uradnih poizvedbah pa je ugotoviti, da je upravičenka v času vložitve prošnje za dodelitev BPP bila razvezana, in sicer na podlagi sodbe opr. št. I P 194/2000 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 10. 9. 2000, ki je postala pravnomočna 5. 10. 2010. Če bi upravičenka navedla resnične podatke, torej da je samska oseba, ne bi izpolnjevala finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj povprečni mesečni dohodek, ki ga prejema upravičenka, presega zakonsko določen cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP je tako tožnica dolžna vrniti neupravičeno prejeto BPP in plačati vse stroške, ki jih je bila oproščena.

Tožnica je vložila tožbo, v kateri navaja, da je za A.A. resnično navedla v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči da je njen mož, čeprav je bila z njim na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I P 194/2010 razvezana. Z omenjeno sodbo se je razvezala, vendar je po razvezi z bivšim možem še naprej živela v izvenzakonski skupnosti, povsem enako, kot pred tem v zakonski zvezi, zaradi česar je le-tega še naprej štela kot svojega moža, saj je ta tudi za okolico, ki za razvezo niti ne ve, še vedno njen mož, prav tako pa ga ima tudi sama še naprej za svojega moža, čeprav je dejansko izvenzakonski partner. V prošnji za brezplačno pravno pomoč ni lažno prikazovala podatkov, saj je po razvezi z bivšim možem živela v povsem enaki skupnosti kot pred tem, kar je razvidno tudi iz potrdila o skupnem gospodinjstvu in potrdila o prijavi stalnega prebivališča. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa povrne stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je bila tožnici z odločbo Bpp 1518/2010 z dne 27. 1. 2011 dodeljena BPP v višini 224,30 evrov, in sicer v obsegu plačila stroškov sodne izvedenke ekonomske stroke B.B. v pravdnem postopku, ki je v teku pred Okrožnem sodiščem v Mariboru pod opravilno številko II P 625/2010. Tožnica je nesporno v prošnji za odobritev BPP navedla, da živi v skupnem gospodinjstvu z možem A.A. Tožena stranka je v skladu z določilom 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavljala premoženjsko stanje tožnice in njenih družinskih članov na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, pristojni organ za BPP pa po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov in organizacij, pri čemer v primeru, če je ugotovljeno drugačno premoženjsko stanje prosilca oziroma njegove družine po odobritvi brezplačne pravne pomoči, veljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 43. člen ZBPP pa določa, da se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, preverilo resničnost le-teh.

Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu je po mnenju sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica v času, ko je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, ni bila več poročena, kar sledi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru I P 194/2010 z dne 10. 9. 2010, ki je postala pravnomočna 5. 10. 2010. Navajanje tožnice v tožbi, da še vedno živi skupaj z bivšim možem oziroma da imata prijavljeno skupno bivališče in da ga ona šteje za izvenzakonskega partnerja, je po mnenju sodišča pravno nerelevantno. Tožnica je v prošnji napisala, da je status njenega partnerja mož, zato kakršnekoli drugačne razlage v zvezi s tem, kakšen naj bi njun odnos v resnici bil, ni pomembno. S podpisom se je tožnica zavezala k resničnosti navedenih izjav, prav tako pa je bila opozorjena na posledice lažnega prikazovanja podatkov. Sodišče ob tem še pripominja, da je namen BPP v tem, da se upravičencem do pravne pomoči omogoči dejanski dostop do sodišč in zlasti še, da socialni položaj posameznika ne predstavlja nepremostljive ovire za sodno varstvo njegovih pravic. Z BPP torej država socialno šibkejšim prebivalcem omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega varstva. Pri tem pa mora vsak upravičenec, ki zaprosi za pomoč, izpolniti zahteve, ki mu jih za BPP nalaga, česar pa tožnica v obravnavanem primeru s tem, ko je navajala neresnične podatke, ni storila, čim je pa tako, je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Po povedanem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.