Jedro

V prekrškovnem postopku je bilo ugotovljeno, da je imel storilec v posesti pištolo proizvajalca Pietro Beretta, ne da bi imel orožno listino za posest takšnega orožja, niti takšne listline ni predložil prekrškovnemu organu. Navedba v izreku izpodbijane odločbe o prekršku, da je imel storilec v posesti pištolo brez ustrezne orožne listine, je zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZOro-1, po kateri je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška. Vrste orožnih listin kot so te navedene v 10. členu ZOro-1, pa prekrškovni organ v izreku odločbe niti ni mogel navesti, glede na to, da storilec ni razpolagal z nobeno od orožnih listin. Prav tako se te na podlagi 11. člena ZOro-1 med seboj razlikujejo tako glede na vrsto orožja, kakor tudi glede na namen za katerega se orožna listina izdaja in namen uporabe orožja, prekrškovni organ pa takšnih storilčevih razlogov za posest orožja ne more predvidevati.

Čeprav nabojnik, ki v bistvenem služi kot shramba streliva, v 23. točki 4. člena ZOro-1 ni izrecno naveden kot bistveni sestavni del orožja, ga je glede na njegov namen, ki je v bistvenem enak namenu bobna z ležišči nabojev revolverja, treba šteti kot takšnega. Vsak nabojnik je namensko izdelan za točno določeno vrsto orožja. Vstavi se v ohišje pištole oziroma njen ročaj, njegova funkcija pa je potiskanje nabojev proti cevi pištole in je kot taka bistvena za delovanje orožja. Zato nabojnik kot sestavni del pištole, ki je ključen za njeno delovanje, na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZOro-1 spada v enako kategorijo kot pištola, katere sestavni del je. Kot takega pa ga mora prekrškovni organ na podlagi drugega odstavka 81. člena ZOro-1 odvzeti.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Bovec je z odločbo o prekršku z dne 10. 1. 2020 A. B. spoznal za odgovornega storitve prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1). Izrekel mu je globo v višini 650,00 EUR in stransko sankcijo odvzema nabojnika pištole znamke Pietro Beretta z napisom PB cal. 7,65, made in Italy ter mu naložil v plačilo sodno takso. Odločba o prekršku je postala pravnomočna 13. 2. 2020. 2. Zoper pravnomočno odločbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec Hinko Jenull, zaradi kršitve 1. in 5. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter kršitve po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo o prekršku spremeni tako, da postopek o prekršku ustavi.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 vročilo storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Vložnik prekrškovnemu organu očita kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek iz 1. točke 156. člena ZP-1 in trdi, da dejanje kot je opisano v izreku odločbe, ni prekršek, saj je navedeno le, da je šlo za posest orožja, pištole proizvajalca Pietro Beretta. Izpostavlja, da kljub opravljeni hišni preiskavi pištola ni bila najdena, očitek posesti orožja brez ustrezne listine pa po njegovem mnenju ni mogoč, ne da bi se orožje našlo oziroma zaseglo in identificiralo. Poudarja, da brez navedbe za kakšno orožje po vrsti in namenu v skladu z določbami ZOro-1 je šlo, predmet prekrška ne more biti ustrezno opredeljen, saj je za opredelitev orožja kot prepovedanega, pomembna njegova razvrstitev v ustrezno kategorijo na podlagi 3. člena ZOro-1 ter navedba vrste, znamke, številke in kalibra orožja, takšna konkretizacija pa ni bila opravljena.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je storilcu očitani prekršek že z navedbo znamke pištole Pietro Beretta, ki jo je imel v posesti brez ustrezne orožne listine, dovolj določen, da mu omogoča učinkovito obrambo. Vrsta orožja je bila ugotovljena na podlagi pregleda zaseženega nabojnika. V poročilu o kriminalistično tehničnih ugotovitvah Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Nova Gorica z dne 11. 9. 2019 je navedeno, da gre za nabojnik pištole znamke Pietro Beretta z napisom PB cal. 7.65, made in Italy, ki se po ZOro-1 razvršča v kategorijo B1 in je promet s tem orožjem posameznikom omejen na ustrezno orožno listino. Opis orožja je tudi dovolj natančen, saj je splošno znano, da pištola Pietro Beretta spada med orožje, za katerega je treba pridobiti orožno listino, v opisu prekrška pa sta navedeni še priči, ki sta opisali storilčevo ravnanje z orožjem. Opis očitanega prekrška s tem vsebuje tudi vse zakonske znake prekrška po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, izostanek navedbe, da gre za orožje, ki spada v kategorijo B1, pa ne pomeni takšne pomanjkljivosti, da bi bilo šteti, da prekršek ni opisan, oziroma da ravnanje, kot je opisano, ne ustreza zakonskim znakom prekrška. Očitka zahteve, da pištola kljub hišni preiskavi ni bila najdena in zasežena, ki ga je treba presojati v povezavi z dejstvom, da je z njo grozil A. C. in A. D., pa posega v nedovoljeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga na podlagi drugega odstavka 420. člena ZKP z zahtevo ni mogoče izpodbijati.

6. Vložnik v zahtevi uveljavlja še kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 in trdi, da je izrek odločbe o prekršku zaradi pomanjkljivih podatkov o orožju in orožni listini, ki ni bila izdana, nerazumljiv, saj se storilcu v izreku očita, da ni imel ustrezne orožne listine, ne da bi bilo natančneje navedeno, katero orožno listino bi moral imeti. Poudarja, da se v orožni list in ustrezne evidence na podlagi četrtega odstavka 73. člena ZOro-1 vpisujejo vrsta, znamka in tip, kaliber, tovarniška številka, količina in status orožja, le iz teh podatkov o orožju pa je mogoče v skladu z 10. členom ZOro-1 opredeliti vrsto orožne listine, kot glede na vrsto orožja izhaja iz 11. člena ZOro-1. Zato po njegovem mnenju prekršek ni opredeljen na način, ki bi dopuščal enoznačno pravno opredelitev kršitve posesti orožja brez ustrezne listine.

7. V prekrškovnem postopku je bilo ugotovljeno, da je imel storilec v posesti pištolo proizvajalca Pietro Beretta, ne da bi imel orožno listino za posest takšnega orožja, niti takšne listline ni predložil prekrškovnemu organu. Navedba v izreku izpodbijane odločbe o prekršku, da je imel storilec v posesti pištolo brez ustrezne orožne listine, je zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZOro-1, po kateri je bil storilec spoznan za odgovornega storitve prekrška. Po tej določbi je odgovoren posameznik, ki poseduje orožje brez ustrezne orožne listine iz 10. člena ZOro-1. Vrste orožnih listin kot so te navedene v 10. členu ZOro-1, pa prekrškovni organ v izreku odločbe niti ni mogel navesti, glede na to, da storilec ni razpolagal z nobeno od orožnih listin. Prav tako se te na podlagi 11. člena ZOro-1 med seboj razlikujejo tako glede na vrsto orožja, kakor tudi glede na namen za katerega se orožna listina izdaja in namen uporabe orožja, prekrškovni organ pa takšnih storilčevih razlogov za posest orožja ne more predvidevati. Zahteva zato tudi v tem delu ni utemeljena.

8. Vložnik v zahtevi nadalje trdi, da je bila kršitev iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 storjena tudi z izrekom o odvzemu nabojnika, saj se v odločbi o prekršku ne očita, da bi bila posest nabojnika prekršek po 4. točki prvega odstavka 81. člena ZOro-1, v zvezi z odvzemom nabojnika pa zatrjuje tudi kršitev po 5. točki 156. člena ZP-1, saj meni, da je bila z odločbo o stranski sankciji prekoračena pravica, ki jo ima po zakonu prekrškovni organ. Poudarja, da se lahko po drugem odstavku 81. člena ZOro-1 stranska sankcija obveznega odvzema po prekrškovnem organu izreče le glede orožja in streliva, nabojnik pa ne šteje za orožje niti za njegov bistveni sestavni del. Izpostavlja, da so po 23. točki 4. člena ZOro-1 bistveni sestavni deli orožja zaklep, zaklepišče, ležišče naboja s cevjo ter boben z ležišči naboja ter le ti po tretjem odstavku 3. člena ZOro-1 spadajo v enako kategorijo kot strelno orožje, v katero so vgrajeni ali v katero se jih namerava vgraditi. Trdi še, da je bil nabojnik odvzet v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena ZP-1 v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1, če je prekrškovni organ štel, da je podlaga za odvzem nabojnika v hitrem postopku podana po prvem odstavku 25. člena ZP-1. 9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da prekrškovni organ v odločbi o prekršku, izdani v hitrem postopku, pravne podlage za odvzem nabojnika ni navedel, očitno pa je, da je storilcu stransko sankcijo izrekel na podlagi drugega odstavka 81. člena ZOro-1, ki med drugimi tudi za prekršek iz 4. točke prvega odstavka 81. člena ZOro-1 predpisuje stransko sankcijo obveznega odvzema orožja in streliva, ki jo prekrškovni organ izreče v hitrem postopku. Čeprav nabojnik, ki v bistvenem služi kot shramba streliva, v 23. točki 4. člena ZOro-1 ni izrecno naveden kot bistveni sestavni del orožja, ga je glede na njegov namen, ki je v bistvenem enak namenu bobna z ležišči nabojev revolverja, treba šteti kot takšnega. Vsak nabojnik je namensko izdelan za točno določeno vrsto orožja. Vstavi se v ohišje pištole oziroma njen ročaj, njegova funkcija pa je potiskanje nabojev proti cevi pištole in je kot taka bistvena za delovanje orožja. Zato nabojnik kot sestavni del pištole, ki je ključen za njeno delovanje, na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZOro-1 spada v enako kategorijo kot pištola, katere sestavni del je. Kot takega pa ga mora prekrškovni organ na podlagi drugega odstavka 81. člena ZOro-1 odvzeti. Vložnikova zahteva tudi v tem delu ni utemeljena, zato jo je treba zavrniti.

C.

10. Vrhovno sodišče v zahtevi za varstvo zakonitosti ni ugotovilo zatrjevanih kršitev po 1. in 5. točki 156. člena ZP-1 in 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, zato jo je na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo.