27. 9. 2011

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Irene Šnajder Čadež, Ljubljana, ki jo zastopa Marjan Šnajder, odvetnik v Ljubljani, na seji 27. septembra 2011

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 462/2009-2436 z dne 4. 1. 2010 v zvezi s plačilnim nalogom Policijske postaje Ljubljana Bežigrad št. 87418649 z dne 29. 2. 2008 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 108/09) se zavrže.

3.Pritožnica oziroma pobudnica sama nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z navedeno sodbo je sodišče zavrnilo zahtevo za sodno varstvo pritožnice (oziroma pobudnice), vloženo zoper plačilni nalog, ki je bil izdan zaradi prekrška po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 – ZJRM-1). Pritožnica uveljavlja kršitev 2., 14., 22., 23., 25. in 29. člena Ustave ter 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Meni, da gre v njenem primeru za odločanje o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Šlo naj bi za arbitrarno delovanje policije in za ravnanje sodnika, ki naj bi izdal odločbo, vedoč, da zoper sodbo ni pritožbe. Hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (ZP-1).[1] Uveljavlja neskladje izpodbijane določbe z 22. in 25. členom Ustave ter 6. členom EKČP. Pravni interes utemeljuje s sklicevanjem na izpodbijano sodno odločbo. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka.

Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za taka akta gre v zadevi pritožnice. Pritožnica predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Tega pogoja pritožnica ni izkazala. To, da hkrati vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenega predpisa, sámo po sebi izjemne obravnave ne utemelji. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Na podlagi 47. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče presoja predpise, ki so prenehali veljati ali so bili spremenjeni ali dopolnjeni, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Pobudnik mora za presojo takega predpisa izkazati pravovarstveno potrebo. Pravovarstvena potreba pobudnice je temeljila na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev oziroma ugotovitev protiustavnosti izpodbijane določbe v zadevi pobudnice ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti. Zato je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS v postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

[1]Izpodbijana določba je bila spremenjena z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 9/11 – ZP-1G).