Jedro

Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati.

Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožniku v roku 30 dni plača 6.459,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2019 dalje do plačila (I. točka izreka), ter mu v istem roku povrne pravdne stroške v višini 2.358 EUR (II. točka izreka).

2. Toženec se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP,1 ter pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni oziroma (podredno) razveljavi.

Pravdni stranki sta s toženčevim akceptom tožnikove druge ponudbe 15. 7. 2019 sklenili gradbeno pogodbo, na podlagi katere se je tožnik zavezal zgraditi stavbo do zaključene III. gradbene faze, toženec pa se zavezal, da bo storitev plačal. Tožnik je bil dolžan preveriti vse projekte in jih pri izvedbi del tudi upoštevati. Tožnik projektov ni prejel šele konec avgusta, kot priloga več elektronskih sporočil so mu bili posredovani že več mesecev prej. Elektronska sporočila iz marca in aprila 2019 ter z dne 1. 5. 2019 so vsebovala načrte arhitekture (načrte fasad objekta, opornih zidov, vseh prerezov objekta in izvlečkov vseh armatur objekta). Ker je tožnik cene v drugi ponudbi dvignil, je šteti, da je projekte pregledal in temu prilagodil svojo ceno. Vse od prejema popisa del in projektov je bil tožnik neodziven. Toženec ga je moral večkrat (14. 5. 2019, 23. 5. 2019, 28. 5. 2019, 2. 6. 2019 in 13. 7. 2019) pozivati, da mu dostavi ponudbo, kasneje ga je moral tudi pozivati, da mu dostavi pisno gradbeno pogodbo (1. in 14. 8. 2019) in da se udeleži zakoličbe objekta (18. in 19. 8. 2019). Ne drži, da se toženec vse do zakoličbe ni odločil glede višine bodočega objekta. Višina je vsebovana v načrtu arhitekture. Razlog za začetek gradnje šele v septembru 2019 in razlog za to, da je toženec v avgustu 2019 začel razmišljati o nadomestnem izvajalcu, je bila tožnikova večmesečna slaba odzivnost. Glede na sklenjeno pogodbo toženec ni bil dolžan pristati na dvig pogodbene cene. Tožnik je bil tisti, ki ni želel izvajati del po dogovorjeni ceni. Toženec je pogodbo z nadomestnim izvajalcem (družbo A., d. o. o.) sklenil šele v drugi polovici oktobra 2019, mesec po tem, ko je tožnik zapustil gradbišče. Angažiranje nadomestnega izvajalca je bilo posledica tožnikovega samovoljnega ravnanja. Če bi bilo prenehanje sodelovanja sporazumno (prijateljsko), bi tožnik tožencu predal izvedena dela. Da je tožnik za nadomestnega izvajalca izvedel šele dva meseca po zapustitvi gradbišča, izhaja iz njegovega elektronskega sporočila z dne 26. 11. 2019. Glede na sklenjeno gradbeno pogodbo je imel toženec pravico zavrniti tožnikovo delno izpolnitev. Tožnik izvedenih zemeljskih del ni predal tožencu, tega niti ni trdil. S samovoljnim odhodom z gradbišča je kršil sklenjeno gradbeno pogodbo. Toženec se ni mogel prepričati o kakovosti izvedenih del. Tožnik mu tudi ni izročil certifikatov, atestov in dobavnic, ki se nanašajo na material. Potrditev gradbenih dnevnikov in knjige obračunskih izmer s strani gradbenega nadzornika, ne da bi bil tožencu omogočen pregled del in ne da bi mu bile izročene listine o uporabljenem materialu, ne ustreza pravnemu standardu predaje del. Tožnik je decembra 2019 zanikal obstoj gradbenih dnevnikov, zato toženec dvomi o njihovi avtentičnosti. Knjigo obračunskih izmer je gradbeni nadzornik podpisal šele 10. 10. 2019. Tožnik kljub pozivu sodišča ni predložil dobavnic, kar pomeni, da del ni izvedel v zatrjevanem obsegu.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik zahteva plačilo za opravljena gradbena dela. Za toženca je opravil izkop gradbene jame, planiranje dna izkopa in nasutje tampona. Toženec je zatrjeval obstoj dogovora o gradnji stanovanjske hiše do zaključene III. gradbene faze, od katerega je tožnik neupravičeno odstopil. 6. Po sodišču prve stopnje ugotovljeno relevantno dejansko stanje je sledeče: Tožnik in toženec sta se dogovarjala o gradnji stanovanjske hiše. V okviru teh dogovorov je toženec tožniku poslal popis del in dopolnjen popis del, tožnik pa je tožencu posredoval cene za dela iz obeh popisov (ponudbo). Tožnik je drugo ponudbo tožencu posredoval julija 2019. Zakoličenje objekta je bilo izvedeno avgusta 2019. Po tem, ko je od njega (nekaj tednov pred izkopom) prejel projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI), je tožnik tožencu ob ogledu terena pojasnil, da lahko gradnjo, glede na zahtevnost objekta in terena, izvede za 10 % višjo ceno od ponujene. Dogovorila sta se, da tožnik izvede zemeljska dela, toženec pa bo poskušal najti cenejšega izvajalca za gradnjo hiše. Za primer, da ga ne bi dobil, bi gradnjo izvedel tožnik. Tožnik je z zemeljskimi deli začel 16. 9. 2019, izvajal jih je 7 – 10 dni. Toženec je še pred zaključkom zemeljskih del našel drugega izvajalca (družbo A., d. o. o.), zato je tožnik po opravljenem delu zapustil gradbišče ter tožencu izstavil račun. Tožnik je glede izvajanih del vodil gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, ki ju je nadzornik gradnje potrdil. 7. Pritožbene očitke je mogoče strniti v dva vsebinska skopa: (1) tožnik ni izvedel vseh dogovorjenih del, zato ima toženec pravico zavrniti delno izpolnitev (prvi odstavek 285. člena OZ2); (2) tožnik izvedenih zemeljskih del ni predal tožencu (ni mu omogočil pregleda del), kar utemeljuje njegov ugovor, da dela niso bila izvedena (zaračunana kakovost in količina materiala/dela ne ustreza dejanskim vrednostim), in posledično - zavrnitev plačila (tretji odstavek 642. člena OZ3).

8. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni presoji sodišča prve stopnje, da pravdni stranki nista sklenili pogodbe o izvedbi gradnje stanovanjske hiše do III. gradbene faze. Sklenili sta ustno gradbeno pogodbo o izvedbi (zgolj) zemeljskih del (prvi odstavek 649. člena OZ). V fazi izdelave druge ponudbe tožnik še ni razpolagal z vsemi podatki (vso projektno dokumentacijo), na podlagi katerih bi lahko ugotovil obseg del. Šele ob pregledu bolj detajlnega načrta (tega mu je toženec v elektronski obliki posredoval 25. 8. 2019 – priloga B7), v povezavi z ugotovljenim stanjem na terenu, je lahko določil obseg del. Šele takrat je bilo lahko opredeljeno njegovo izpolnitveno ravnanje. Arhitekturni načrti, ki so bili tožniku posredovani ob popisu del, še pred zakoličenjem objekta, tožniku niso omogočali izdelave popolne ponudbe. Voljo, ki sta jo pravdni stranki izrazili na terenu, po zakoličenju, nekaj tednov pred izvedbo izkopa gradbene jame, posredno potrjujeta izpovedi prič B. B. in C. C. Prvi, ki ga je toženec angažiral za izvajanje gradbenega nadzora, je potrdil, da mu je tožnik povedal, da je dal ponudbo brez predhodno prejete tehnične dokumentacije, ter da je objekt z vidika arhitekturne zasnove in gradnje zelo zahteven. Drugi, direktor družbe A., d. o. o., pa je izpovedal, da je toženčeva žena z njim navezala stik konec avgusta 2019 (poslala mu je popis del za izgradnjo stanovanjske hiše do III. gradbene faze), da ji je predračun (ponudbo) poslal 17. 9. 2019 in da so se z lastnikom na gradbišču sestali 23. 9. 2019, ko je bilo dogovorjeno, da je njegova družba izbrani ponudnik.

9. Brez prepričljive dokazne opore je pritožbena navedba, da je bilo angažiranje novega izvajalca posledica tožnikovega samovoljnega odhoda z gradbišča. Elektronsko sporočilo z dne 26. 11. 2019 (priloga B19) predstavlja del korespondence med tožnikom in tožencem, po tem, ko je toženec zavrnil plačilo tožnikovega računa. Zapisa v tem sporočilu („sem pa res srečen, da si se odločil za drugega izvajalca...“), iztrganega iz konteksta celote, zato ni mogoče tolmačiti na način kot predlaga pritožnik (da je tožnik za drugega izvajalca izvedel šele dva meseca po odhodu z gradbišča). Toženčevo iskanje drugega izvajalca časovno sovpada z obdobjem, ko mu je tožnik ob ogledu terena predstavil svojo novo ponudbo. Ni pomembno, kdaj sta toženec in nov izvajalec dejansko podpisala gradbeno pogodbo (po toženčevi izpovedi sta jo podpisala oktobra 2019), pomembno je, da sta se za gradnjo dogovorila že v času, ko je zemeljska dela na terenu izvajal tožnik. Pritožbeno sodišče ne dvomi o verodostojnosti tožnikove izpovedi, da mu je toženec v času opravljanja del po telefonu sporočil, da je našel cenejšega izvajalca. Razlog za iskanje novega izvajalca je torej najti izključno v toženčevem nagibu, da najde cenejšega izvajalca od tožnika. Toženec ni dokazal, da bi bil nov izvajalec manj ugoden (dražji od tožnika). Zaradi posameznih neskladnosti oziroma nesmislov v toženčevi izpovedi4 je sodišče prve stopnje utemeljeno podvomilo o dokazni vrednosti njegove izpovedi kot celote.

10. Vse navedeno izključuje tezo o že sklenjeni pogodbi o izvedbi gradnje stanovanjske hiše do III. gradbene faze s tožnikom. Med pravdnima strankama ni bilo dogovora o tem, kdaj bo tožnik začel z izvajanjem del, zato ne morejo biti utemeljeni pritožbeni očitki, da je bil tožnik slabo odziven na različne toženčeve pozive. Nenazadnje je začel toženec (kot izhaja iz prepričljive tožnikove izpovedi) zamudo pri izvedbi del izpostavljati šele po prejemu računa. Vse do dogovora na terenu nekaj tednov pred izkopom, je razmerje pravdnih strank mogoče opisati kot pogajanja, ki so nato rezultirala v dogovor, da tožnik za toženca izvede zgolj izkop in tamponsko nasutje.

11. Pritožbeno sodišče obrobno dodaja, da tudi, če bi bila med pravdnima strankama sklenjena gradbena pogodba (o izvedbi gradnje stanovanjske hiše do III. gradbene faze) in bi tožnik od nje odstopil, bi se štelo, da je odstopil od neizpolnjenega dela pogodbe. Nov izvajalec je nadaljeval z gradbenimi deli, toženec pa bi bil obogaten za dela, ki jih je izvedel tožnik in ki jih ni plačal novemu izvajalcu. Zahtevek bi imel v tem primeru kondikcijsko naravo (ne izpolnitvene).

12. Pritožbeno sodišče v zvezi z drugim sklopom pritožbenih očitkov ugotavlja, da je nadzornik gradnje podpisal dnevne liste gradbenega dnevnika (priloga A5) in knjigo obračunskih izmer (priloga A7), ter s tem potrdil, da so bila opisana dela izvedena, in da so bile količine (izkopane zemljine, nasutega tampona) in kvaliteta materiala preverjene. V okoliščinah konkretnega primera potrditev omenjene dokumentacije s strani nadzornika gradnje ustreza pravnemu standardu predaje del (naročniku). Dejstvo, da tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložil dobavnic o vgrajenem tamponskem pesku (kot je pojasnil, jih ni mogel predložiti, ker z njimi več ne razpolaga), ne omogoča presoje (za katero se zavzema pritožnik), da vtoževanih del ni opravil. Nadzornik gradnje, ki ga angažira investitor, z lastnoročnim podpisom v gradbeni dnevnik potrjuje, da so podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, resnični (drugi odstavek 64. člena GZ5). Kot je nadzornik gradnje pojasnil ob zaslišanju, se količine preveri na podlagi projektne dokumentacije in dobavnic, ki mu jih je izvajalec predložil, kakovost materiala pa je preverjal na kraju samem. Pritožbeni dvom o avtentičnosti gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer ni utemeljen. Elektronskemu sporočilu z dne 17. 12. 2019, v katerem pooblaščenka D. D. toženca obvešča, da je v pogovoru s tožnikom razbrala, da nima gradbenih dnevnikov (priloga B17), dokazno težo jemlje dejstvo, da je tožnik v tem postopku predložil gradbeni dnevnik ter da je ob zaslišanju pojasnil, da ga je vodil za slučaj, da bi si toženec premislil in pristal na višjo ceno. Toženec je v zvezi s trditvijo o prirejenosti predložene dokumentacije, ki ne odraža dejanskih količin (tamponskega drobljenca) oziroma dejanskega obsega izvedenih del, predlagal, da sodišče prve stopnje imenuje izvedenca gradbene stroke. Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku za glavno obravnavo njegov dokazni predlog zavrnilo6, pri čemer toženec odločitve ni grajal, niti je ne graja v pritožbi. V takšni procesni situaciji je torej šteti, da toženec ni dokazal, da kakovost in količina opravljenega dela in materiala ne ustrezajo vrednostim, ki jih je potrdil nadzornik gradnje. V zvezi s pritožbenimi izvajanji velja še pojasniti, da gradbeni dnevnik (enako knjiga obračunskih izmer) služi predvsem lažjemu dokazovanju, katera dela so bila izvedena. Neobstoj gradbenega dnevnika ne pomeni, da naročniku izvedenih del ni treba plačati. Nasprotno, če je dokazano, da so bila izvedena, jih mora plačati. Pritožbeno sodišče kot relevantni izpostavlja še dve v postopku ugotovljeni dejstvi: (1) novi izvajalec ni dopolnjeval tamponske podlage (izpoved priče C. C.), kar pomeni, da je tožnik prevzeta dela opravil v celoti in kvalitetno; (2) vtoževani znesek (6.459,54 EUR) je celo nižji od ocenjene vrednosti zemeljskih del iz druge ponudbe (6.682,80 EUR – priloga A4/B3), ki jo je sam toženec štel za ugodno.

13. Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je izpodbijana odločitev v dejanskem in pravnem pogledu pravilna ter da sodišče prve stopnje pri odločanju ni zagrešilo (zatrjevanih ali uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Ker je v odločitvi o zavrnitvi pritožbe vsebovana tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (tožnik pa pritožbenih stroškov ni imel), je stroškovni del izreka odpadel. 1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 2 Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami. Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega (prvi odstavek 285. člena OZ). 3 Naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno (tretji odstavek 642. člena OZ). 4 Sodišče prve stopnje kot nesmiselno označuje toženčevo trditev, da zakoličenje objekta, ki je storitev geodetskega organa, ni bilo možno zaradi tožnikovega zavlačevanja oziroma neodzivnosti. 5 Gradbeni zakon, Ur. l. RS, št. 61/2017, s spremembami in dopolnitvami. 6 Zavrnilo je preostale dokazne predloge (torej tudi predlog za imenovanje izvedenca) kot nepotrebne.