Jedro

Od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika izdaje začasne odredbe (kot ukrepa zavarovanja) za poplačilo denarne terjatve na podlagi pravnomočne sodne odločbe (kot izvršilnega naslova).

Poudarjeni hitrosti stečajnega postopka, ki se uresničuje z različnimi procesnimi instituti, nasprotuje prekinitev postopka ("do pravnomočne rešitve kazenske zadeve pred pristojnim državnim tožilstvom), v času katere sodišče ne bi moglo opravljati nobenih pravdnih dejanj. Zato v konkretnem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba II. odstavka 206. člena ZPP/99 (v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog F.B., I.Z., D.S. in ostalih bivših delavcev stečajnega dolžnika za izdajo začasne odredbe na prekinitev stečajnega postopka "do rešitve kazenske zadeve pred pristojnim Državnim tožilstvom v Novem mestu" (in na preklic naroka za preizkus terjatev z dne 3.11.1999).

Bivši delavci so se zoper navedeni sklep pritožili po pooblaščenki iz III. odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99). Ponovili so navedbe iz svojega predloga z dne 2.11.1999 in vztrajali pri izdaji začasne odredbe. Pri tem niso priglasili stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena (čeprav iz drugih razlogov, kot jih je navedlo prvostopno sodišče).

Zmotno je stališče prvostopnega sodišča, da v Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) ni pravne podlage za izdajo začasne odredbe. Navedeni zakon namreč v 95. členu določa pogoje za izdajo začasne odredbe. Vendar pa gre pri teh pogojih za posebne pogoje, ki izključujejo splošne pogoje iz Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ki ne ustrezajo konkretni situaciji.

Bivši delavci stečajnega dolžnika so namreč predlagali (kot to izhaja iz njihovih navedb v predlogu) izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Brežicah, z dne 4.10.1994, opr. št. Pd 152/94-4 (ki je postala pravnomočna dne 21.10.1994, kar je pred začetkom stečajnega postopka dne 7.7.1999). Zato (zaradi I. odstavka 111. člena ZPPSL) zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izdaje začasne odredbe kot ukrepa zavarovanja denarne terjatve po navedeni sodbi, ki predstavlja izvršilni naslov.

Tako je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZPPSL pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Predlog bivših delavcev stečajnega dolžnika za izdajo začasne odredbe namreč ni bil samo nedopusten, ampak tudi neprimeren. Predlagana prekinitev postopka ("do rešitve kazenske zadeve pred pristojnim Državnim tožilstvom v Novem mestu"), v času katere sodišče ne bi moglo opravljati nobenih pravdnih dejanj (II. odstavek 207. člena ZPP/99), namreč nasprotuje ureditvi stečajnega postopka, ki je poudarjeno hiter (II. odstavek 11. člena ZPPSL), kar se uresničuje z različnimi procesnimi instituti. Zato v konkretnem primeru ne pride v poštev smiselna uporaba II. odstavka 206. člena ZPP/99 (v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Prav tako pa ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb bivših delavcev stečajnega dolžnika o nepravilnostih v stečajnem postopku. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep Okrožnega sodišča v Krškem o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe na prekinitev stečajnega postopka; nista pa to njegov sklep o začetku stečajnega postopka (z dne 7.7.1999, opr. št. St 6/99-7) niti prodaja premoženja stečajnega dolžnika "privatniku J.V. iz Brežic".