Jedro

Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predloga dediča J. P. za uvedbo postopka likvidacije za družbo Š. P., d.o.o., in da se ga napoti na pravdo z vložitvijo tožbe za prenehanje družbe Š. P., d.o.o. 2.Zoper sklep se je pritožil dedič J. P. iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) in predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pojasnjuje, da je predlog za likvidacijo družbe Š. P., d.o.o., podal iz treh razlogov in sicer, (1) ker družba ne opravlja več svoje avtoprevozniške dejavnosti in je očitno, da premoženje kopni ter so podani pogoji za uvedbo likvidacijskega postopka v smislu drugega odstavka 521. člena ZGD, (2) ker je sodišče postavilo upraviteljico zapuščine, ki lahko z odobritvijo sodišča razpolaga s stvarmi iz zapuščine, da se odvrne kakšna škoda, ukrepe za zavarovanje zapuščine pa na podlagi 200. člena ZD lahko odredi zapuščinsko sodišče ves čas postopka in (3) ker je v smislu določb ZGD upraviteljica zapuščine kot družbenica in direktorica aktivno legitimirana, da predlaga uvedbo likvidacije. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da na podlagi pravil ZD ni upravičeno uvesti postopka redne likvidacije, je materialnopravno zmotna. Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je podan pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni razlogov o ključnem vprašanju, to je vprašanju sporne likvidacije družbe Š. P., d.o.o.. Čeprav nima vpogleda v dokumentacijo družbe Š. P., d.o.o., glede na dejstvo, da premoženje družbe kopni in se zmanjšuje, družbi grozi insolventnost v smislu 14. člena ZFPPIPP. V takem primeru je upraviteljica zapuščine, ki predstavlja družbenika in direktorja družbe Š. P. d.o.o., dolžna vložiti predlog za začetek stečaja. Zaveda se, da so dejstva in argumentacija za likvidacijo družbe med dediči sporna. Vprašanje je, če o takšnem vprašanju lahko odloči zapuščinsko sodišče, ali pa bi bilo na podlagi 1. točke drugega odstavka 210. člena ZD treba dediče napotiti na pravdo. Gre za nujno zadevo, zapuščini grozi škoda, zato je treba ukrepati takoj in pričakuje stališče pritožbenega sodišča. 3.Dediči na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ni podana uveljavljana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, saj sklep nima pomanjkljivosti, ki bi onemogočale njegov preizkus. Sklep ima razloge o odločilnih dejstvih, pri čemer vprašanje, ki ga kot ključnega izpostavlja pritožnik, to je vprašanje sporne likvidacije družbe Š. P., d.o.o., ni pomembno.

6.Po presoji pritožbenega sodišča je v predmetni zadevi odločilno, da je sodišče prve stopnje, kot navaja pritožnik sam, v zadevi imenovalo upraviteljico zapuščine, da v imenu vseh dedičev upravlja zapuščino. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da dedič brez soglasja drugih dedičev ne more podati predloga za likvidacijo družbe in da v določbah ZD (210., 211. in 212. člen ZD) ni podlage, da se ga napoti na pravdo.

7.Dolžnosti upravitelja zapuščine ureja 145. člen ZD, ki upravitelju zapuščine nalaga, da upravlja z zapuščino v imenu dedičev (drugi odstavek 145. člena ZD). Upravljanje zapuščine obsega poslovanje (poslovodenje) in zastopanje (1). Upravitelj sme brez odobritve dedičev opravljati posle redne uprave, za razpolaganje pa potrebuje odobritev sodišča, razen če so mu jo dali vsi dediči. Sodišče pa lahko odobri upraviteljeve posle razpolaganja samo, če je to potrebno zaradi poravnave stroškov ali odvrnitve škode ali če je tako določeno v oporoki. Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev.

8.Sodišče prve stopnje je, kot je razvidno iz njegovega sklepa D 269/2011 zdne 10.5.2012, za upraviteljico zapuščine imenovalo stečajno upraviteljico G. A. in je v sklepu tudi določilo njene naloge (II. točka sklepa), med drugim upravljanje s poslovnim deležem družbe Š. P., d.o.o. 9.Glede na predstavljeno normativno ureditev položaja upravitelja zapuščine, pritožnik ni oseba, ki bi bila upravičena predlagati uvedbo likvidacije družbe Š. P., d.o.o.. Pritožnik se očitno tega tudi sam zaveda, saj v pritožbi navaja, da bi aktivno legitimacijo za uvedbo likvidacije imela upraviteljica ali pa bi kot družbenik s tričetrtinsko večino sama sprejela sklep o začetku likvidacije, pri čemer bi morala za tak sklep pridobiti odobritev sodišča (četrti odstavek 145. člena ZD).

10.Na pritožbeno razlogovanje in prikazovanje potrebnosti uvedbe postopka likvidacije, ker premoženje družbe Š. P., d.o.o., kopni in ji grozi insolventnost, in o pristojnosti zapuščinskega sodišča za odločanje o tem vprašanju, pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj za presojo pravilnosti odločitve ni pomembno (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Zavzetje stališča o tem, s kakšnimi ukrepi bi zapuščinsko sodišče lahko preprečilo nastanek zatrjevane škode (pritožbene trditve, da družbi grozi insolventnost), kar sicer predlaga pritožnik, pa presega okvir pritožbenega preizkusa izpodbijanega sklepa.

11.Drži sicer pritožnikova trditev, da na podlagi 200. člena ZD zapuščinsko sodišče lahko odredi ukrepe za zavarovanje zapuščine, dokler teče postopek, vendar le na podlagi predloga, ki ga poda upravičena oseba. Eden od načinov zavarovanja zapuščine je lahko začasna odredba po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pa predlog dediča, da zapuščinsko sodišče uvede likvidacijo družbe Š. P., d.o.o., oziroma, da se ga napoti na pravdo, ni.

12.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa tudi ni bilo po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Kreč. Pavič, Komentar zakona o nasleđivanju sa sudskom praksom, str. 514, 515; Zupančič, Dedno pravo, str. 158