Jedro

Vsak udeleženec, ki predlaga prekinitev registrskega postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, mora v predlogu navesti tista konkretna sporna dejstva, ki registrskemu sodišču onemogočajo, da samo odloči o predhodnem vprašanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se predlog udeleženke AA z.b.o. iz Ljubljane, za začasno zadrževanje vpisa sklepov skupščine XX. d.d. z dne .-.2006 o spremembi statuta in povečanju osnovnega kapitala zavrne.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek vpisa statuta in vpisa sklep o povečanju osnovnega kapitala do pravnomočne odločitve po tožbi udeleženke AA iz Lj.,; zavrnilo pa je njen predlog za prekinitev postopka vpisa spremembe članov nadzornega sveta.

Subjekt vpisa se je zoper del sklepa, s katerim je sodišče registrski postopek prekinilo, pravočasno pritožil, uveljavljal je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb registrskega postopka s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da predlog nasprotnega udeleženca zavrne; podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila s predlogom pritožbenemu sodišču, da jo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Nasprotna udeleženka je delničar subjekta vpisa. V predlogu za začasno zadrževanje vpisa sklepov skupščine z dne 25.8.2006 je navajala, da ji je uprava delniške družbe na skupščini dne 25.8.2006 odvzela glasovalne pravice, ker naj ne bi pri nakupu delnic ravnala v skladu z določbami ZPre-1. Po mnenju nasprotne udeleženke je bila odločitev uprave delniške družbe nezakonita, ker je delnice pridobila v času veljave starega ZPre, zato ji je bilo nezakonito onemogočeno glasovanje na skupščini in sicer s 44 % glasovalnih pravic, kar posledično pomeni, da so bili sprejeti drugačni sklepi, kot bi bili sprejeti, če bi o njih glasovala nasprotna udeleženka. Pri tem izredno izpostavi, da bi v tem primeru na skupščini predvsem sprejet drugačen sklep o članih nadzornega sveta. Zato je vložila tožbo zaradi ničnosti vseh sklepov skupščine z dne 25.8.2006, registrskemu sodišču pa predlagala, da do rešitve spora, o predlaganih vpisih ne odloča. Registrsko sodišče je predlogu delno ugodilo, ker je zaključilo, da je veljavnost sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala in spremembi statuta med subjektom vpisa in nasprotno udeleženko sporna. Ocenilo je, da je odločitev o predlogu za "vpis čistopisa statuta in sklepa o povečanju osnovnega kapitala" v sodni register odvisna od prehodne rešitve vprašanja, ali je imela nasprotna udeleženka na skupščini pravico do glasovanja. Nasprotna udeleženka je že vložila tožbo zaradi ničnosti sklepov skupščine, podrejeno zaradi njihove razveljavitve, sodišče pa o zahtevku še ni odločilo, zato je postopek vpisa prekinilo do pravnomočne odločitve po tožbi nasprotne udeleženke.

Registrsko sodišče v postopku predhodnega preizkusa predloga najprej preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis (29. člen ZSReg), nato pa opravi še materialnopravni preizkus predloga za vpis 34. in 35. člen ZSReg). O tem ali so bili sprejeti sklepi izdani v predpisanem postopku in da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (da torej niso izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi), mora registrsko sodišče presojati v okviru materialnopravnega preizkusa predloga (3. in 4. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg). Če je predlog utemeljen, predlagani vpis izvede, v nasprotnem primeru pa predlog za vpis zavrne. V konkretnem primeru je glede vprašanja, ali je bil sklep skupščine o katerem vpisu v sodni register bo odločalo sodišče, izdan v nasprotju s prisilnimi predpisi, odločilno, ali bi ciljna družba morala nasprotni udeleženki na skupščini omogočiti uresničevanje glasovalnih pravic oziroma ali ji je ta pravica iz delnic v času skupščine mirovala (63.člen ZPre-1).

Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja z mnenjem pritožnice, da nasprotni udeleženki ni mogoče priznati statusa udeleženke v registrskem postopku. Če delničar delniške družbe trdi, da bi , če bi mu cilja družba omogočila glasovanje na skupščini, glasoval proti povečanju osnovnega kapitala (s trditvijo, da bi bil sklep drugačen), bi vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala utegnil prizadeti njegov pravni interes. Zato ima status udeleženca v registrskem postopku (1. odstavek 17. člena ZSReg). Njegov interes se izraža v smiselno izraženem predlogu registrskemu sodišču, da predlagateljev predlog za vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala zavrne. Pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da mora vsak udeleženec, ki predlaga prekinitev postopka zaradi odločitve o prehodnem vprašanju, navesti tista konkretna sporna dejstva, ki registrskemu sodišču onemogočajo, da samo odloči o predhodnem vprašanju. Obstoj spora o predhodnem vprašanju, torej ali je sklep skupščine veljaven ali ne, ne upravičuje prekinitve postopka, če ne obstajajo med udeleženkama sporna dejstva, odločilna za rešitev tega vprašanja.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je registrsko sodišče zmotno ocenilo predlog nasprotne udeleženke za zadržanje spornih vpisov v sodni register kot utemeljen predlog za prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki je odvisno od dejstev, ki naj bi bila med udeleženkama sporna.

O vprašanju ali so na sporni skupščini pravice glasovanja nasprotni udeleženki mirovale v nasprotju s prisilnimi predpisi pa obstoji med udeleženkama registrskega postopka le različno pravno naziranje, za rešitev katerega pa po oceni pritožbenega sodišča ne bo treba dejstev ugotavljati v dokaznem postopku, saj je treba pritrditi pritožnici, da relevantna dejstva za rešitev tega vprašanja med udeleženkama registrskega postopka niso sporna. Nesporno je, da je ciljna družba delničarju, na skupščino onemogočila glasovanje iz vseh delnic na podlagi 1. odstavka 63,. člena ZPre-1, ker je s prodajalcem 38.200 delnic sklenil pogodbo pred 11.8.2006, ni pa podal prevzemne ponudbe pred vknjižbami v KDD d.d izvršeni dne 17.8.2006. Teh dejstev nasprotna udeleženka ni prerekala, trdila je le, da je relevantno, da je s sklenitvijo kupnih pogodb pridobila lastništvo delnic in da zato v njenem primeru ne pride v poštev uporaba določb ZPre-1 in da postopek odvzema glasovalnih pravic ni bil pravilno izveden, ker bi morala odločati o tem Agencija za trg vrednostnih papirjev, ne pa cilja družba oziroma njen uprava. Meni namreč, da o mirovanju glasovalnih pravic odloča Agencija za trg vrednostnih papirjev s posebno odločbo, zoper katero je voljeno tudi pravno sredstvo. Gre torej za različna pravna naziranja med udeleženkama registrskega postopka o tem, kdo odloča o mirovanju glasovalnih pravic po odločbah ZPre-1. Sodišče prve stopnje pa je zmotno opredelilo vprašanje veljavnosti sklepa skupščine kot sporno dejstvo. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da niso podani pogoji z 1. odstavka 33. člena ZSReg za prekinitev registrskega postopka. zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je predlog nasprotnega udeleženca zavrnilo tudi v delu, ki se nanaša na predlog za zadržanje vpisa statuta in sklepa o povečanju osnovnega kapitala (4. točka 39. člena ZSReg).

Glede na navedeno odločitev bo moralo registrsko sodišče najprej opraviti preizkus, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu, nato pa okviru materialnopravnega preizkusa predloga ustrezno odločiti o predlogu za vpis v sodni register