Jedro

Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno navaja, da se ni spuščala v presojo premoženjskega stanja tožnika in tudi ni presojala vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Po oceni sodišča je dejansko stanje v tej zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Bpp 490/2024-7 z dne 9. 7. 2024 se odpravi in se zadeva vrne ponovno odločanje toženi stranki.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 3. 5. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot neutemeljeno. Tožnik je prošnjo za dodelitev BPP vložil za še neuvedeni postopek zaradi znižanja preživnine. Navaja, da je sodno določeno preživnino nemogoče plačevati zaradi njene višine. Prošnji je priložil prvo stran sklepa o izvršbi z dne 8. 4. 2024, prvo stran predloga za izvršbo vloženega na pristojno sodišče dne 4. 4. 2024, plačilne liste od oktobra 2023 do marca 2024 ter obračun za regres 2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikovo prošnjo za dodelitev BBP toženka zavrnila, ker iz podatkov spisa in opravljeni poizvedb izhaja, da je tožnik zaposlen in je v obdobju od februarja do aprila 2024 prejel povprečni neto meseči dohodek v višini 1.091,31 EUR. V mesecu aprilu 2024 je prejel regres v višini 2.317,82 EUR. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre se regres upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka (2.317,82 EUR : 3= 772,61 EUR, 772,61 EUR - (0,5 x 484,00 EUR)= 530,61 EUR)1. Iz tega izhaja, da je povprečni mesečni dohodek tožnika zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč znašal 1.621,92 EUR, kar pomeni, da prosilec za 653,92 EUR presega dohodkovni cenzus.

3.Ker tožnik po ugotovitvi toženke presega dohodkovni cenzus, se organ toženke za BPP ni spuščal v presojo premoženjskega in vsebinskega pogoja za dodelitev BPP, temveč je prošnjo tožnika že iz zgoraj navedenih razlogov kot neutemeljeno zavrnil.

4.Tožnik se z odločitvijo toženke ne strinja in je zoper izpodbijano odločbo vložil laično tožbo, v kateri navaja, da je odločba s katero je bila pomoč zavrnjena zaradi ostalih okoliščin neutemeljena in sporna. Tožnik je v osebnem stečaju kjer se vodi postopek na istem sodišču pod opravilno št.: St ... Poleg tega pa je dolžan plačevati preživnino, kot navaja v visoki višini. Zaradi tega, torej preživnine, se ne more upoštevati dohodek na način, kot so ga uporabile osebe, ki so sestavile izpodbijano odločbo. Trdi, da on kot upravičenec in udeleženec postopkov nima takega dohodka, kot se navaja v odločbi, poleg tega je ta dohodek obremenjen s preživnino za dva otroka. Meni, da je iz tega naslova upravičen do zastopanja pred sodiščem. Poziva k upoštevanju vseh okoliščin, in dejanskega stanja, in da je upravičen do te pravice (do brezplačne pravni pomoči) in tudi do povračila stroškov tudi zaradi nepravočasnega pričetka postopka.

5.Sodišče je po prejemu tožbe pozvalo stečajnega upravitelja, dr. B. B., ki vodi primer osebnega stečaja tožnika št. St ..., ali podaja soglasje za vložitev tožbe. Stečajni upravitelj je navedel, da soglasje v tem primeru ni potrebno, ker postopek po njegovi oceni ne vpliva obseg stečajne mase. Glede uspešnosti tožbe za znižanje preživnine je ocenil, da je verjetnost manjša od petdeset odstotkov.

6.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, sodišču je dostavila spis št. Bpp 490/2024.

7.Tožba je utemeljena.

8.V tej zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP. Iz laične tožbe smiselno izhaja, da si tožnik prizadeva za odpravo izpodbijane odločbe ter ugoditev njegovi prošnji za dodelitev BPP. Tožnik v tožbi med drugim uveljavlja, da je toženka nepravilno izračunala tako imenovani cenzus, ki bi ga naj tožnik presegal, ker ni upoštevala dejstva, da je tožnik i) v osebnem stečaju in, da (ii) plačuje preživnini za dva mladoletna otroka.

9.Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v prvem odstavku 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek). Skladno s 14. členom ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek). Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek).

10.Ni sporno, da je toženka svojo odločitev oprla izključno na dejstvo, da naj bi tožnikov dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine presegal 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljevanju: minimalni dohodek), ki znaša od 1. 4. 2024 484,00 EUR, dvakratnik pa torej 968,00 EUR. Toženka še navaja, da se skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po tem zakonu, ki dosega ali presega 23.232,00 EUR. Toženka je ugotovila, da je tožnik zaposlen in je v obdobju od februarja do aprila 2024 prejel povprečni neto meseči dohodek v višini 1.091,31 EUR. V mesecu aprilu 2024 je prejel regres v višini 2.317,82 EUR. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZSVarPre se regres upošteva v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka (2.317,82 EUR : 3= 772,61 EUR, 772,61 EUR - (0,5 x 484,00 EUR)= 530,61 EUR). Iz tega izhaja, da je povprečni mesečni dohodek tožnika zadnje tri mesece pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč znašal 1.621,92 EUR, kar pomeni, da prosilec za 653,92 EUR presega dohodkovni cenzus.

11.Iz izračuna toženke, povzetega v prejšnji točki ne izhaja, kako je toženka upoštevala tožnikove mladoletne otroke, ki jih je tožnik v prošnji navedel kot družinske člane, konkretno mld. C. C., inn mld. D. D., pri čemer je tožnik očitno napačno pri obeh vpisal priimek "...". Tudi ni navedla, zakaj jih ni upoštevala. Da gre za navedeni mladoletni osebi, hčeri tožnika, izhaja iz tudi iz zapisnika Centra za socialno delo z dne 17.1.2024, v katerem mati navedenih mladoletnih oseb nasprotuje spremembi višine preživnine. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe torej ne izhaja, da bi toženka upoštevala navedene mladoletne osebe pri izračunu cenzusa prav tako pa ni navedla razlogov, zakaj jih ni upoštevala. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe izrecno navaja, da se ni spuščala v presojo premoženjskega stanja tožnika in tudi ni presojala vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Po oceni sodišča je dejansko stanje v tej zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno.

12.Tožnikovih tožbenih očitkov, da s tem povezane okoliščine, torej plačevanje preživnine za dve mladoletni osebi, niso bile ustrezno upoštevane, posledično ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter 1. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Toženka se moral opredeliti do tega, zakaj ni upoštevala mladoletnih hčera tožnika pri izračunu t.i. cenzusa oz. ustrezno dopolniti izračun, če ugotovi, da jih mora upoštevati pri izračunu.

13.Sodišče je po povedanem na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. Toženka mora v ponovnem postopku izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na stališča sodišča, ki izhajajo iz sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Sodišče opozarja še na določbe 8. člena ZBPP, ki določajo primere, ko se BPP ne podeli, med drugim, da se ta ne dodeli v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.

14.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v postopku pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Zveza:

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/1, 14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.