Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati nasprotovanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave. Ker je v obravnavani zadevi, kot obrazloženo, tožena stranka v ugovoru obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožeče stranke, predvsem pa, ker v postopkih, ki se nadaljujejo po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovor na tožbo sploh ni predviden, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ne bi smelo odločiti s sodbo na podlagi pripoznave.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba na podlagi pripoznave razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1.Z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 11. 8. 2022 dalje do plačila ter stroške izvršilnega postopka v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od devetega dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da lahko tožena stranka (pravilno tožeča stranka) zahteva povrnitev stroškov postopka v petnajstih dneh od dneva prejema sodbe (II. točka izreka).
2.Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka. Sodbo izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in navaja, da ji je bila kratena pravica za podajo ugovora na tožbo, ker so poziv za odgovor na tožbo prejeli v času kolektivnih dopustov. Pošto je prevzela hči, ki ni pooblaščena oseba ali prokurist tožene stranke. Ker je bil rok za odgovor na tožbo osem dni, ga ni mogla podati v zakonitem roku zaradi odsotnosti v tujini.
3.Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Sodba sodišča prve stopnje se v takšnih sporih lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). V skladu s petim odstavkom 458. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.
6.Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah dovoljenih pritožbenih razlogov in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350.člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.
7.Kot izhaja iz dejanskih podatkov v spisu, se je obravnavana zadeva začela v izvršilnem postopku s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) zoper sklep o izvršbi ter po njegovi razveljavitvi nadaljevala v tem pravdnem postopku.
8.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da je dopolnitev tožbe poslalo toženi stranki z opozorilom, da če na tožbo ne bo odgovorila v osmih dneh od njene vročitve, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, se bo štelo, da pripoznava tožbeni zahtevek in bo sodišče v tem primeru na podlagi 453.a člena ZPP in 316. člena ZPP izdalo sodbo na podlagi pripoznave ob pogoju, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati. Ker je sodišče ugotovilo, da je bila dopolnitev tožbe toženi stranki pravilno vročena skupaj z opozorilom po 453.a členu ZPP, da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala in da tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je, sklicujoč se na določbo 453.a člena ZPP, izdalo sodbo na podlagi pripoznave.
9.Takšno postopanje sodišča prve stopnje je bilo nezakonito.
10.V sodni praksi je sprejeto stališče, da izdaja sodbe na podlagi pripoznave v postopku, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ker je dolžnik (tožena stranka) vložil ugovor, ni mogoča, ker je toženec že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotoval.
11.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je dolžnik v ugovoru navedel, da nasprotuje predlogu za izvršbo, ker storitev ni bila niti naročena niti opravljena, spletna stran pa nikoli ni bila uporabljena ali objavljena. Navedel je še, da mu je tožeča stranka zatrjevala, da bo brezplačno pripravila ponudbo, kar je tudi storila, nato pa je v nasprotju z dogovorom izdala račun. Račun je bil zavrnjen, ker je po stališču tožene stranke bil izdan brez podlage, saj tožena stranka ni podpisala nobenega naročila, dobavnice ali prevzemnega zapisnika, iz katerega bi izhajalo, da je bila storitev opravljena. S takšnimi ugovornimi razlogi je tožena stranka jasno in obrazloženo nasprotovala uveljavljani terjatvi tožeče stranke.
12.V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je potrebno ugovor zoper sklep o izvršbi obravnavati kot odgovor na tožbo. Če je že iz ugovora mogoče jasno razbrati nasprotovanje tožbenemu zahtevku, ni mogoče izdati sodbe na podlagi pripoznave po 453.a členu ZPP. Ker je v obravnavani zadevi, kot obrazloženo, tožena stranka v ugovoru obrazloženo nasprotovala tožbenemu zahtevku tožeče stranke, predvsem pa, ker v postopkih, ki se nadaljujejo po obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovor na tožbo sploh ni predviden, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ne bi smelo odločiti s sodbo na podlagi pripoznave.
13.Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče druge stopnje namreč ugotovljene kršitve samo ne more odpraviti, saj se bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju vsebinsko opredeliti do utemeljenosti tožbenega zahtevka, predvsem do odgovornih navedb tožene stranke, ki doslej v postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile predmet presoje.
14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožena stranka ni priglasila.
Zveza:
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 316, 453a
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.