Jedro

Iz upravnega spisa izhaja, da je organ na prvi stopnji pri izračunu nadomestila v skladu z 218.c in 218.č členom ZGO-1 upošteval podatke uradnih evidenc (Registra nepremičnin), med katere sodijo tudi podatki o pozidanosti stavbnih zemljišč ter podatki o čisti površini stavb in površini zemljišč, od katerih se odmerja nadomestilo. Tožnik je v upravnem postopku sicer nasprotoval tako ugotovljenemu dejanskemu stanju, ni pa izkazal, da je v skladu z ZEN začel ustrezne postopke za spremembo podatkov v uradnih evidencah, zaradi česar se šteje, da so podatki iz uradnih evidenc, ki jih je uporabil organ za izračun nadomestila, pravilni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z odločbo, izdano na prvi stopnji, je Finančna uprava Republike Slovenije tožniku od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se nahajajo na naslovih ... in … v Prevaljah, po uradni dolžnosti za leto 2014 odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v skupnem znesku 19.045,32 EUR.

2. V obrazložitvi odločbe se organ sklicuje na določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84), Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in na določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Prevalje (v nadaljevanju: Odlok), ki predstavljajo podlago za odmero nadomestila.

3. Kot navaja upravni organ, se po Odloku višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča določi kot zmnožek površine in skupnega števila točk po posameznih kriterijih (komunalna opremljenost, lega, namen uporabe), upoštevaje višino vrednosti točke za izračun nadomestila, ki za leto 2014 znaša 0,004776 EUR.

4. Odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča izda davčni organ na podlagi podatkov, ki mu jih posreduje občina. V nadaljevanju obrazložitve odločbe upravni organ navaja podatke o posameznih stavbnih zemljiščih v lasti tožnika, ki mu jih je posredovala Občina Prevalje za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2014. Na podlagi teh podatkov je bilo tožniku odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini, navedeni v izreku odločbe.

5. Tožnik je zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, vložil pritožbo, o kateri je z odločbo št. DT-499-13-59/2015 z dne 15. 4. 2015 odločilo Ministrstvo za finance. Pritožbi je deloma ugodilo in prvostopno odločbo v delu, ki se nanaša na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2014 od poslovnih prostorov - funkcionalnih enot, na naslovih ... in ... v Prevaljah, v izmerah 2854 m2 in 3491 m2 ter v višini 5.043,36 EUR in 6.169,02 EUR, odpravilo in zadevo vrnilo v tem delu organu na prvi stopnji v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe), v ostalem delu pa je ministrstvo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka izreka odločbe).

6. Glede odločitve v točki 1 izreka odločbe organ pojasnjuje, da je Finančna uprava RS pri odmeri nadomestila nepravilno upoštevala površine zelenic, zaradi česar je bilo treba v tem delu pritožbi ugoditi. Glede odločitve v točki 2. izreka odločbe pa ministrstvo pojasnjuje, da je v skladu z določbo 218. c. člena ZGO-1 in v skladu s prvim odstavkom 20. člena Odloka organ na prvi stopnji pri izračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pravilno uporabil podatke Registra nepremičnin Geodetske uprave Republike Slovenije. Iz orto-foto posnetkov nepremičnin in iz priloženih meritev na samem terenu je razvidno, da gre za funkcionalno povezana zemljišča stavb, ki se uporabljajo za izvajanje poslovne dejavnosti, in sicer tudi za potrebe skladiščenja, odlaganja in parkiranja. Na pritožbeni očitek, da je organ pri izračunu nadomestila za leto 2014 upošteval drugačne površine kot v letu 2012, pa pritožbeni organ pojasnjuje, da je v letu 2013 Občina Prevalje pristopila k ponovni nastavitvi že obstoječe evidence, iz česar izhaja, da je bilo zavezancu v letih 2013 in 2014 nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmerjeno na podlagi prenovljene evidence.

7. V tožbi tožnik nasprotuje odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2014 in navaja, da je do leta 2012 plačeval nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za poslovne stavbe in funkcionalne enote v višini največ 7.759,00 EUR. Leta 2013 pa je prejel odločbo o odmeri nadomestila v znesku 19.650,00 EUR, čeprav se Odlok Občine Prevalje v tem času ni spremenil, tožnik pa na zemljiščih, ki jih ima v lasti, tudi ni izvedel nobenih sprememb. Po mnenju tožnika so podatki v Registru nepremičnin, ki so bili podlaga za odmero nadomestila, napačni. Občini je večkrat posredoval pravilne podatke, ki pa jih ta ni upoštevala. Tožnik zatrjuje, da je v kontaktu z geodetsko službo, ki bo izmerila in ponovno izračunala površine nepremičnin, tako da se bodo ti podatki zabeležili tudi v Registru nepremičnin. Opozarja, da je bilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v letih 2013 in 2014 odmerjeno v različnih višinah, davčni organ pa ni navedel, katere podatke je pri izračunih upošteval. Tožnik še opozarja, da se v stavbi na naslovu ... nahaja tudi stanovanjski del, kar pa Ministrstvo za finance pri odločanju ni upoštevalo. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in vrne zadevo v ponovni postopek, v katerem naj se upoštevajo podatki, ki bodo v Register nepremičnin vneseni do 30. 6. 2015. 8. V odgovoru na tožbo se toženka sklicuje na razloge na odločitev, navedene v obrazložitvah upravnih odločb in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost odmere nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v lasti tožnika, ki se nahajajo na naslovih ... in ... v Prevaljah, in sicer v delu, v katerem pritožbi tožnika ni bilo ugodeno. Temeljni ugovor tožnika je, da organ pri odmeri nadomestila v letu 2014 ni upošteval pravilnih podatkov o površini oziroma pozidanosti stavbnih zemljišč.

11. Pravno podlago za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča predstavljajo določbe VI. poglavja ZSZ/84, ki jih dopolnjujejo določbe od 218. do 218 d. člena ZGO-1, ki med drugim natančneje opredeljujejo stavbna zemljišča, za katera se lahko odmerja nadomestilo, določajo pa tudi osnovo za odmero nadomestila ter način pridobivanja podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila. V obravnavanem primeru pa ureditev konkretizira tudi Odlok Občine Prevalje, ki določa podrobnejša merila za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 12. Osnovo za odmero nadomestila v skladu s 60. členom ZSZ/84 določa Odlok v 5. in 6. členu. Za izračun nadomestila za zazidano stavbno zemljišče predstavlja osnovo površina zazidanega stavbnega zemljišča (funkcionalne enote), ki je lahko v zgradbi ali izven nje, ki se uporablja za stanovanjske, počitniške ali poslovne namene. Pri poslovnih površinah se za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče upošteva čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Izven zgradbe je površina funkcionalne enote skupna površina funkcionalno povezanih zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti (interna parkirišča, parkirišča za stranke, nepokrita skladišča, interna odlagališča, garaže, delavnice na prostem, igrišča, letni vrtovi in druge površine, namenjene opravljanju poslovne dejavnosti). Osnovo za izračun nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče pa predstavlja površina nezazidanega stavbnega zemljišča. 13. Kako se ugotovi relevantno dejansko stanje za odmero nadomestila, pa določata 218. c in 218. č člen ZGO-1. Po izrecni določbi zakona mora tako občina v namene nadomestila za uporabo zazidanih stavbnih zemljišč uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. V kataster stavb se med drugim vpisujejo tudi podatki o površini stavb. Podatke o površini nezazidanih stavbnih zemljišč pa mora občina pridobiti iz uradnih evidenc zemljiškega katastra.

14. Iz navedene zakonske ureditve jasno izhaja, da so za odmero nadomestila pravno pomembni podatki, ki so evidentirani v katastru stavb in v zemljiškem katastru. Podatki teh dveh katastrov pa se evidentirajo v Registru nepremičnin, ki je bil tudi za potrebe odmere nadomestila za uporabno stavbnega zemljišča vzpostavljen na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Za te podatke se šteje, da odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi (96. člen ZEN). Če se s temi podatki zavezanec za plačilo nadomestila ne strinja, mora v skladu z 218 c. in 218 č. členom ZGO-1 predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov pri pristojnem geodetskem organu v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če tega ne stori, velja domneva, da so podatki občine, povzeti iz uradnih evidenc, pravilni.

15. Med strankama ni sporno, da so zemljišča, za katera je bilo tožniku odmerjeno nadomestilo, v prostorskih aktih občine opredeljena kot stavbna zemljišča, sporno pa tudi ni, da ta zemljišča ležijo v območju, za katerega se po Odloku Občine Prevalje plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Sporno je le, ali je organ pri izračunu nadomestila upošteval pravilno površino zemljišč in stavb, od katerih je tožniku odmeril nadomestilo.

16. Iz upravnega spisa izhaja, da je organ na prvi stopnji pri izračunu nadomestila v skladu z 218. c in 218. č členom ZGO-1 upošteval podatke uradnih evidenc (Registra nepremičnin), med katere sodijo tudi podatki o pozidanosti stavbnih zemljišč ter podatki o čisti površini stavb in površini zemljišč, od katerih se odmerja nadomestilo. Tožnik je v upravnem postopku sicer nasprotoval tako ugotovljenemu dejanskemu stanju, ni pa izkazal, da je v skladu z ZEN začel ustrezne postopke za spremembo podatkov v uradnih evidencah, zaradi česar se šteje, da so podatki iz uradnih evidenc, ki jih je uporabil organ za izračun nadomestila, pravilni.

17. V zvezi z očitki tožnika, ki se nanašajo na odmero nadomestila v letu 2013, sodišče pojasnjuje, da je predmet tega postopka le zakonitost odmere nadomestila v letu 2014. Zato se sodišče do ugovorov v zvezi z odmero nadomestila v letu 2013 ni opredeljevalo.

18. Glede navedbe tožnika v tožbi, da organ pri izračunu nadomestila ni upošteval, da se v stavbi na naslovu ... v Prevaljah nahajajo tudi stanovanjski prostori, pa sodišče pojasnjuje, da predstavlja to zatrjevano dejstvo nedovoljeno tožbeno novoto, ki jo tožnik prvič uveljavlja šele v upravnem sporu (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tega ugovora zato sodišče ni presojalo.

19. Izpodbijana odločitev o odmeri nadomestila je po presoji sodišča pravilna in zakonita, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je bil pravilno izveden, organ pa je v izpodbijani odločbi tudi natančno pojasnil razloge za odločitev. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.