Jedro

Tožnici sporna listina res ni bila vročena, toda tožnica je iz dokaznega sklepa lahko razbrala, da bo sodšče svojo odločitev oprlo tudi na priloge, ki jih je v spis vložil izvedenec. Ker se je s sporno listino tudi vsebinsko seznanila prek izvedenskega mnenja ter je s sodiščem ob ustni in pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja razčiščevala dokazno temo, ji sodišče ni kršilo pravice do izjave.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožnica je dolžna tožencu v roku 15 dni povrniti 839,97 EUR stroškov za odgovor na revizijo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

**Oris zadeve in dosedanji potek postopka**

1. Pravdni stranki sta bivša zunajzakonska partnerja, med katerima poteka spor zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev na njem. V (revizijskem) postopku je sporno, ali je 99 % poslovni delež gospodarske družbe, ki je bila ustanovljena v času trajanja zunajzakonske skupnosti (20. 3. 2007), skupno premoženje pravdnih strank ali ne. V zvezi s tem je odločilno vprašanje, ali je bil osnovni vložek v višini 7.425 EUR plačan iz denarnih sredstev, ki so bila skupno premoženje pravdnih strank.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da 99 % poslovni delež v družbi A.A., d. o. o., spada v skupno premoženje pravdnih strank ter da imata na njem vsaka 50 % delež, zavrnilo. Tožnici je naložilo plačilo 9.033,11 EUR stroškov pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnica nosi svoje pritožbene stroške in je tožencu dolžna povrniti 839,06 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

4. S sklepom II DoR 494/2023 z dne 21. 2. 2024 je bila revizija dopuščena glede vprašanja, ali je bila tožnici kršena pravica do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), ker ji s strani sodišča ni bila vročena listina (priloga C 38), na katero sodišče opira sodbo? Revizijsko sodišče poudarja, da se v tej odločbi osredotoča le na presojo dopuščenega procesnopravnega vprašanja ter se ne ukvarja z drugimi očitki, ki presegajo okvire dopuščenega vprašanja (drugi odstavek 371. člena ZPP).1 **Razlogi sodišč prve in druge stopnje**

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil osnovni vložek za 99 % poslovni delež vplačan z denarjem, ki ga je tožencu dal njegov oče. To izhaja iz izpovedbe toženca in njegovega očeta. Ustanovitev družbe je bila skupni projekt toženca in njegovega očeta, ki sta se že od prej (v obliki s. p.) ukvarjala s to dejavnostjo. Toženčev oče je tudi aktivno sodeloval pri poslovanju družbe. Pravdni stranki v času, ko je bil vplačan osnovni vložek, nista razpolagali z denarnimi sredstvi, ki bi jima omogočila plačilo. Tega zaključka ne spremeni okoliščina, da je imel toženec na dan 1. 1. 2007 na svojem TRR 12.825 EUR, kot je razvidno iz pregleda kontov z otvoritvenim stanjem za obdobje od 1. 1. do 30. 4. 2007 njegovega s. p. (priloga C 38). Iz iste listine izhaja, da so se ta sredstva na računu nahajala 30. 4. 2007, torej po vplačilu osnovnega vložka, kar pomeni, da jih toženec ni dvignil iz poslovnega računa s. p., da bi vplačal osnovni vložek.

6. Sodišče druge stopnje je zapisalo, da se tožnica se ne more sklicevati na kršitev pravice do izjave, ker ji priloga C 38 ni bila vročena, saj je ni grajala pravočasno (prvi odstavek 286. b člena ZPP). Kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje na tem naroku vpogledalo v vse listine v prilogah C spisa. Če ji katera od njih ni bila vročena, bi tožnica najkasneje na naroku morala oziroma bi lahko zahtevala, da se ji listina izroči ter bi morala uveljavljati procesno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je iz priloge C 38 zgolj povzelo podatek o tem, da so se 30. 4. 2007 denarna sredstva v višini 12.825 EUR še vedno nahajala na poslovnem računu in jih toženec pred vplačilom osnovnega vložka ni dvigni. Za prepis tega podatka iz računovodske listine sodišče ni potrebovalo posebnega znanja, da bi bilo treba glede tega postaviti izvedenca. Drugače velja za razlago te računovodske listine, kot jo podaja tožnica v pritožbi. Za takšno razlago je potrebno strokovno znanje. Dodalo je še, gre za nedopustne pritožbene novote, da sporna listina izkazuje, da je toženec neresnično zatrjeval, da za vplačilo ustanovitvenega kapitala s tožnico nista imela denarja, ker je razviden podatek, da je otvoritveni debetni saldo na dan 1. 1. 2007 na kontu z imenom Pritoki in odtoki denarja iz podjetja v gospodinjstvo znašal 88.126,12 EUR, kar bi naj pomenilo, da je toženec ta znesek odvedel iz poslovnega računa v lastno gospodinjstvo in sta s tožnico imela dovolj denarja za vplačilo osnovnega vložka.

**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

7. Revidentka trdi, da ji listina C 38 sploh ni bila vročena, zato se o njej ni mogla izreči in ji je bila kršena pravica do izjave (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Listina tudi na naroku ni bila prebrana niti izrecno omenjena. Ker je za listino izvedela iz prvostopenjske sodbe, kršitve ni mogla prej uveljavljati. Sodba sodišča prve stopnje temelji na zmotnem povzemanju vsebine listine C 38. Gre namreč za računovodsko listino, zato bi moralo sodišče angažirati izvedenca računovodske stroke, da mu jo pomaga razložiti. Protislovno je stališče sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni potrebovalo strokovnega znanja, da je iz sporne listine prepisalo podatek, da se je v času po vplačilu osnovnega kapitala na toženčevem poslovnem računu nahajal znesek 12.825 EUR, medtem ko je tožničine pritožbene navedbe v zvezi z interpretacijo sporne listine zavrnilo z navedbo, da bi zanjo bilo potrebno strokovno znanje izvedenca, za kar je prekludirana. Sodišče druge stopnje zato ni preverjalo, ali je sodišče prve stopnje tehnično pravilno prepisalo podatek. Tožnica je namreč v pritožbi navedla, da je sodišče prve stopnje podatek le zneskovno pravilno prepisalo, ni pa tehnično pravilno prepisalo podatka, na kateri datum se navedeni znesek nanaša. Dodaja, da izvedenec listine C 38 ni omenjal, sploh pa toženec ni postavil trditve, da je bilo stanje na njegovem računu 1. 1. in 30. 4. 2007 enako ter da denarja ni dvigoval. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da je to listino napačno razlagalo - stanje na računu 30. 4. je razvidno iz stolpca "debetni saldo", sicer pa so iz listine razvidni odlivi in prilivi v štirimesečnem obdobju. Če bi bila listina tožnici vročena, bi lahko opozorila na napačno razlago sodišča ter tudi, da je za njeno razlago potrebno strokovno znanje. Iz rubrike "pretoki denarja med podjetjem in gospodinjstvom" izhaja, da je toženec v prejšnjem poslovnem letu (2006) za skupno gospodinjstvo odvedel prek 88.000 EUR, kar kaže na to, da je sredstva imel, pa tudi dohodki so bili zelo visoki ter sta lahko imela visok življenjski standard.

8. Toženec v odgovoru na revizijo opozarja, da tožnica revizijo vlaga iz enakih razlogov, kot je vložila že pritožbo, na očitane kršitve pa ji je odgovorilo že višje sodišče. Tožnica kršitve ni uveljavljala pravočasno, sicer pa na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Dodaja, da v postopku ni pomembno, na kakšen način je bila stranki dana možnost sodelovanja, temveč le, da je to možnost imela. Tožnici je bilo vročeno izvedensko mnenje, izvedenec pa se je skliceval na listine v prilogi C, vključno s prilogo C 38. Tožnica se je torej lahko seznanila s to listino in je tudi imela možnost, da bi podala pripombe. Da so stranke listine pošiljale izvedencu, med zaslišanjem izvedenca ni bilo sporno. Poleg tega bi lahko tožnica kadar koli vpogledala v spis in zahtevala kopijo. Tožnica je s pooblaščencem sodelovala na naroku, na katerem je sodišče vpogledalo priloge C, torej tudi prilogo C 38, a vročitve te listine ni zahtevala. Opozarja, da je bilo na tožnici dokazno breme, da je bil ustanovitveni vložek plačan iz skupnega premoženja, saj je toženec že v odgovoru na tožbo zatrdil, da sredstev za plačilo ni imel. Tožnica ni podala trditev, iz katerih sredstev naj bi bil vložek vplačan, zato se sodišču ni bilo treba ukvarjati z dokaznim gradivom, saj izvedba dokazov po sodni praksi Vrhovnega sodišča manjkajočih trditev ne more nadomestiti. Dodaja še, da zaključek sodišča prve stopnje, da je vložek vplačal toženčev oče, ne temelji na oceni listine C 38, temveč na vseh izvedenih dokazih. Revidentka skuša skozi bistveno kršitev načeti ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljeno. Listino C 38 sta sodišči upoštevali le kot enega od indicev, da pravdni stranki nista imeli dovolj denarja, pri čemer tožnica niti ne pove, kako konkretno naj bi ta listina vlivala na njen uspeh v dokaznem postopku.

**Presoja utemeljenosti revizije**

9. Revizija ni utemeljena.

10. Ustava v 22. členu (enako varstvo pravic) določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ustavno sodišče je že v odločbi Up-39/95 pojasnilo, (1) da mora v pravdnem postopku vsaka stranka imeti možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki, (2) da se mora pravdni postopek voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese, in (3) da mora biti zato stranki in vsakemu, ki ima stranki enak položaj, omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da se v sporu izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Vsaki stranki mora biti zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter o rezultatih dokazovanja kot tudi pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov.2

11. Pravica do izjave, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave, v ZPP pa 5. člen,3 je tako ena najosnovnejših procesnih pravic stranke pravdnega postopka, saj ji omogoča, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča4. Bistveni pogoj za njeno uresničevanje je, da je stranka seznanjena z vsem procesnim gradivom v sodnem spisu. Gre za poseben vidik pravice do izjave - pravico do informacije. V skladu z njo mora biti stranki omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami, listinami ter drugim procesnim gradivom, ki se nahaja v spisu, in da se o njih izjavi. To se sicer praviloma in najlažje zagotovi z vročanjem, ni pa to edini način. Pravica se lahko uresniči tudi kako drugače: zadošča, da je stranka s procesnim gradivom seznanjena, toda seznanitev mora biti taka, da ima stranka resnično možnost, da se o njem izjavi5 pred odločitvijo sodišča6.7 Prav kršitev te možnosti v obravnavanem primeru uveljavlja tožnica, ko trdi, da je sodišče (prve stopnje) odločilo, ne da bi ji ponudilo možnost, da bi se izrekla o listini C 38. Vrhovno sodišče je ob različnih navedbah pravdnih strank v revizijskem postopku zato v spisu preverilo, ali je bila sporna listina (priloga C 38) tožnici vročena oziroma se je z njo seznanila na drug(ačen) način ter ali je imela možnost, da se do nje opredeli.

12. Sporna listina ima oznako "C 38". To pomeni, da je v spis nista vložila ne tožnica ne toženec, temveč je vanj prišla s strani drugega udeleženca ali tretje osebe.8 Na ovitku prilog C je označeno, da so bile listine C 1 - C 39 priložene (in to hkrati/skupaj) vlogi pod red. št. 105, pod katero se nahaja dopolnitev izvedenskega mnenja. Tudi iz podatka na vlogi (točneje na list. št. 233) izhaja,9 da so ji bile priložene priloge C 1 - C 39. Iz povedanega sledi, da je sporno listino v spis vložil izvedenec, in sicer kot prilogo svojemu izvedenskemu mnenju.

13. Iz odredbe sodnice (list. št. 257b) je razvidno, da je odredila, naj se dopolnitev izvedenskega mnenja vroča pravdnima strankama, ni pa razvidno, da bi sodnica odredila vročanje "prilog". Da bi bile priloge C strankama vročene, ne izhaja niti iz sicer podrobnega popisa vsebine sodne pošiljke, razvidne iz vročilnic, spetih k list. št. 255a v spisu.10 Na nevročitev prilog nenazadnje kaže tudi izvedenčev zapis na 4. strani dopolnitve izvedenskega mnenja: "Stranke so mi posredovale dodatne podlage, ki sem jih uporabil v tem poročilu. Prejete podlage prilagam prvemu izvodu tega mnenja." Ker je izvedenec posredoval le en izvod prilog, te pa so v spisu, ima tožnica torej prav, da ji sporna listina ni bila vročena.

14. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo 29. 11. 2020 sprejelo dokazni sklep, iz katerega med drugim izhaja, da je vpogledalo tudi vse listine v prilogah "C". Res, da sporna listina (C 38) ni posebej omenjena/našteta, a ni mogoče spregledati, da so se vse priloge C v spisu znašle na enak način (in to sočasno) - tako da jih sodišču je posredoval izvedenec. Tožnica, ki jo je na naroku zastopal kvalificiran pooblaščenec, je torej na naroku izvedela, da bo sodišče pri odločanju uporabilo tudi listine, ki jih sodišču nista predložili neposredno pravdni stranki. Takrat, ko se je tožnica s tem dejstvom seznanila, je imela možnost, da od sodišča zahteva vročitev teh listin, a tega ni storila (286.b člen ZPP). Prav tako v spis ni vpogledala kasneje. Glede na to, da je za listino (lahko) vedela, se zgolj zaradi njene ne vročitve na kršitev pravice do izjave ne more uspešno sklicevati. Toda v luči pravice do izjave je, kot je Vrhovno sodišče že poudarilo, pomembno tudi, ali je bila poleg formalne seznanitve, da bo sodišče listino upoštevalo kot dokaz, z njo seznanjena tudi vsebinsko, tako da je v resnici imela možnost, da se o njej izjavi pred odločitvijo sodišča. Vrhovno sodišče sodi, da jo je imela.

15. Iz vsebine dopolnitve izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec v njej napravil vsebinski seznam listin, ki sta mu jih posredovali pravdni stranki in ki jih je uporabil pri izdelavi svojega mnenja, kar je v dopolnitvi mnenja izrecno poudaril (glej izvedenčev zapis, naveden v 14. točki te obrazložitve).

16. Iz spisa, kot že rečeno, izhaja, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja tožnici vročena ter je v zvezi z njo tudi podala pripombe, ki jih je kasneje tudi razčiščevala z izvedencem ob njegovem zaslišanju.11 Izvedenec se je tako v prvi kot v drugi dopolnitvi izvedenskega mnenja ter ob ustnem zaslišanju na listine C skliceval (res ne po oznaki, ki jo imajo v sodnem spisu, vsebinsko pač). Ob tem ni nepomembno, da je bila dopolnitev izvedenskega mnenja potrebna ravno zato, ker je izvedenec po izdelavi osnovnega mnenja navedel, da od pravdnih strank potrebuje dodatno dokumentacijo, katere pridobitev mu je s sklepom nato naložilo sodišče.12 Tožnici je bilo torej jasno, da dopolnitev mnenja temelji na naknadno pridobljeni dokumentaciji, ki sta jo izvedencu po pooblastilu sodišča posredovali pravdni stranki. Sodišče je to dokumentacijo na naroku "vzelo" v dokazni sklep, nakar je s pravdnim strankama (najprej prek druge pisne dopolnitve izvedenskega mnenja, nato pa še z zaslišanjem izvedenca) odprto razčiščevalo sporno dokazno temo.

17. Kljub temu da tožnici sporna listina ni bila vročena, je najprej (ob sprejetem dokaznem sklepu) izvedela za njen obstoj, nato pa se je z njo (ob obravnavanju dokaza z izvedencem) še vsebinsko seznanila, zato je odgovor na dopuščeno vprašanje nikalen: tožnici pravica do izjave, ker ji s strani sodišča ni bila vročena listina (priloga C 38), na katero sodišče opira sodbo, ni bila kršena.

18. Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo na podlagi procesnega pooblastila iz 378. člena ZPP.

_Odločitev o revizijskih stroških_

19. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP (II. točka izreka).

20. Vrhovno sodišče je tožencu priznalo 1125 točk za odgovor na revizijo, 2 % po 11. členu Odvetniške tarife ter 22 % DDV, kar skupaj znaša 839,97 EUR, kar mu je dolžna povrniti toženica, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

_**Sestava senata in glasovanje**_

21. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Dokazna ocena, ki jo je v zvezi z listino C 38 neposredno oblikovalo sodišče prve stopnje spada v sklop dejanskega stanja, ki ga v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati (drugi odstavek 370. člena ZPP), vprašanje, ali je tožnica imela možnost, da stališče prvostopenjskega sodišča graja prej kot v pritožbi, pa presega dopuščeno vprašanje. 2 Odločba US RS Up-39/95 z dne 16. 1. 1997, 10. točka obrazložitve. 3 "Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.Samo tedaj, če ta zakon tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi." 4 Primerjaj odločbo US RS Up-271/07 z dne 3. 7. 2008, 14. točka obrazložitve. 5 A. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, str. 206. 6 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-206/04 z dne 23. 11. 2006. 7 Primerjaj sodbo VS RS II Ips 95/2016 z dne 28. 7. 2016. 8 Sodni red v 3. odstavku 209. člena določa: S črko A se označijo priloge, ki jih predložijo tožilci, tožeče stranke in predlagatelji; s črko B priloge, ki jih predložijo obdolženci, tožene stranke in nasprotne stranke; s črko C pa priloge, ki jih predložijo drugi udeleženci postopka ali tretje osebe. 9 To je v skladu s šestim odstavkom 209. člena Sodnega reda. 10 Ta se glasi: "Vsebina: Sklep z dne 6.7.2021, ftc. stroš. l. št. 235, dopoln. izv. mnenja z dne 6. 7. 2021, dopis z dne 6.7.2021 ev.2.9." 11 Glej prepis zvočnega posnetka zaslišanja izvedenca z dne 29. 11. 2022 - list. št. 358 - 363. 12 Sklep na red. št. 100 v spisu.