Jedro

V obravnavani zadevi so v skladu s členom 84 Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) podani pogoji za odstop navedene kazenske zadeve, saj je obdolženi M.Š. državljan Republike Hrvaške, kjer ima stalno prebivališče, in je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje, oškodovanec D. S. d.o.o. kot tudi okrožni državni tožilec pa sta soglašala z odstopom kazenskega spisa Republiki Hrvaški, kot vse pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadanega sklepa.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega V.S. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obdolženi V.S. je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je zunajobravnavani senat sodišča prve stopnje predlogu predsednice senata za odstop spisa Okrožnega sodišča v Mariboru I K 22470/2011 zoper obdolženega M.Š. Republiki Hrvaški ugodilo in spis odstopilo pristojnemu sodišču Republike Hrvaške zaradi nadaljevanja kazenskega pregona.

2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolženega V.S. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za odstop kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru I K 22470/2011 zoper obdolženega M.Š. Republiki Hrvaški zaradi nadaljevanja kazenskega pregona. V obravnavani zadevi so v skladu s členom 84 Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) podani pogoji za odstop navedene kazenske zadeve, saj je obdolženi M.Š. državljan Republike Hrvaške, kjer ima stalno prebivališče, in je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje, oškodovanec D.S. d.o.o. kot tudi okrožni državni tožilec pa sta soglašala z odstopom kazenskega spisa Republiki Hrvaški, kot vse pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadanega sklepa.

5. Zagovornik obdolženega, v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pri tem pa iz njegove pritožbe ni razbrati katero kršitev iz člena 371 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uveljavlja. Iz njegove pritožbe izhaja, da polemizira z opisom dejanja, ki izhaja iz obtožnega akta, ko trdi, da obdolženi V.S. ni storil nobenega kaznivega dejanja pomoči in zato meni, da obravnavane kazenske zadeve ni dovoljeno odstopiti Republiki Hrvaški. S takšnimi pritožbenimi navedbami, pa zagovornik ne more omajati pravilne odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj si načelo beneficium cohesionis, napačno razlaga. Zagovornikovi pomisleki v tej smeri namreč ne morejo biti predmet obravnave te pritožbe in jih bo lahko zagovornik uveljavljal v nadaljnjih fazah kazenskega postopka, tudi glede kvalifikacije kaznivega dejanja, ki se očita obdolženemu V.S., kakor tudi glede morebitnega zaslišanja obdolženega M.Š., kot priče, ki ga sodišče prve stopnje lahko v obravnavanem postopku zasliši kot pričo v primeru, če bo zoper njega pravnomočno končan obravnavan kazenski postopek.

6. Zagovornik uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ne da bi ta pritožbeni razlog konkretiziral in navedel katere kršitve iz člena 372 ZKP uveljavlja, niti to ni razbrati iz obrazložitve pritožbe. Je pa očitno, da z navedbo, da ne soglaša z vlogo obdolženega V.S., kot se mu očita v obtožnem aktu, ko trdi, da ni storil kaznivega dejanja, graja v bistvu dejansko stanje obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kar pa ne more biti predmet obravnave te zadeve.

7. Ker je po oceni pritožbenega sodišča napadeni sklep pravilen in zakonit, pritožbene navedbe zagovornika obdolženega Vikija Smogavca pa neutemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbo zagovornika obdolženega zavrnilo kot neutemeljeno (člen 402/III ZKP).

8. Izrek o plačilu sodne takse temelji na določilu člena 95/I v zvezi s členom 98/I ZKP, njena višina pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksni tarifi.