Jedro

ZPP ne vsebuje posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti.

Odprava te pomanjkljivosti je tudi pojmovno nemogoča. Če odvetnik revizijo kasneje opremi le s svojim žigom in podpisom, s tem v nasprotju z resničnim potekom dogodkov potrdi, da je revizijo sestavil on, čeprav to ni res. Revizija je vsebinsko še vedno enaka in laična, saj odvetnikova naknadna potrditev z žigom in podpisom (namesto podpisa revidenta - kot v tem primeru) v ničemer ne pripomore k večji strokovnosti le te.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za odpravo odločbe tožene stranke z dne 16. 9. 2004 ter za ugotovitev, da ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od 3. 11. 2003 oziroma podrejeno, da se ji to nadomestilo ponovno odmeri od 1. 4. 1992 dalje in se ji izplača z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki jo je prejela 7. 11. 2007, je tožnica dne 3. 12. 2007 vložila revizijo. Sodišče jo je nato s sklepom z dne 5. 12. 2007 pozvalo, da v roku 15 dni od prejema sklepa vloži revizijo po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ta sklep je bil tožnici vročen dne 10. 12. 2007. Naknadno, dne 18. 12. 2007, je nato vložila drugo revizijo, sicer z enako vsebino kot pred tem, vendar po odvetniku F. P.. Tej reviziji je priloženo tudi pooblastilo za zastopanje z dne 15. 12. 2007. 4. Zadnja revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.

5. Reviziji nista dovoljeni.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Tožnica je prvo revizijo vložila sama, torej brez odvetnika. Za takšno pravdno dejanje ni imela postulacijske sposobnosti. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP (v povezavi z 19. členom ZDSS-1) namreč lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), česar pa tožnica niti ne zatrjuje.

8. Ker je revizija nedovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (drugi odstavek 374. člena ZPP), jo je revizijsko sodišče v skladu s 377. členom ZPP zavrglo.

9. Druga revizija, ki jo je tožnica vložila po pooblaščencu, je prepozna. S tem v zvezi je treba najprej poudariti, da je bilo ravnanje sodišča prve stopnje s tožničino revizijo kot z nepopolno vlogo, torej smiselno po določbi 108. člena ZPP, nepravilno. Revizija, ki jo vloži stranka sama, namreč ni nerazumljiva ali nepopolna vloga v smislu navedene zakonske določbe. Iz tožničine revizije jasno izhaja, kaj hoče in je torej razumljiva. Pojem nepopolnosti vloge je opredeljen v drugem odstavku 105. člena ZPP in velja za vloge, ki jih stranke pošljejo sodišču v prvostopenjskem postopku. Že v pritožbenem postopku je pojem nepopolne pritožbe bistveno ožji, saj je po prvem odstavku 336. člena ZPP nepopolna samo tista pritožba, ki ni podpisana, ali iz katere se ne more ugotoviti, katera odločba se z njo izpodbija. Ta določba se na podlagi 383. člena ZPP smiselno uporablja tudi v revizijskem postopku, vendar kot navedeno za takšen primer v obravnavani zadevi ne gre.

10. Prvostopenjsko sodišče bi lahko ravnalo po določbi 108. člena ZPP le, če bi imelo za to zakonsko podlago. Vendar ZPP ne vsebuje nobene posebne podlage za odpravo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, kot to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk – glede sposobnosti biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek istega člena) in glede omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP). Če bi šlo v vseh teh vsebinsko istovrstnih primerih za vprašanje odprave nepopolnosti, potem navedene specialne določbe sploh ne bi bile potrebne, saj bi zadoščala splošna določba 108. člena ZPP.

11. Odprava obravnavane pomanjkljivosti je po stališču revizijskega sodišča tudi pojmovno nemogoča. Če odvetnik revizijo kasneje opremi le s svojim žigom in podpisom, s tem v nasprotju z resničnim potekom dogodkov potrdi, da je revizijo sestavil on, čeprav to ni res. Revizija je vsebinsko še vedno enaka in laična, saj odvetnikova naknadna potrditev z žigom in podpisom (namesto podpisa revidenta - kot v tem primeru) v ničemer ne pripomore k večji strokovnosti le te. Če odvetnik, tako kot v tem primeru, v naknadnem oziroma celo podaljšanem roku, vloži takšno revizijo, to pomeni tudi, da jo je vložil po poteku tridesetdnevnega roka za njeno vložitev, torej po roku iz prvega odstavka 367. člena ZPP. To je prekluziven in zakonsko določen rok, ki ga sodišče (z določitvijo posebnega dodatnega roka v sklepu, torej sodnega roka) ne more podaljšati. Takšno stališče je revizijsko sodišče zavzelo že v večjem številu primerov (npr. zadevah II Ips 3/2007, II Ips 321/2007, VIII Ips 73/2008, VIII Ips 495/2007, itd.).

12. Glede na navedeno je bila tudi revizija, ki jo je kasneje vložil tožničin pooblaščenec oziroma, ki jo je tožničin pooblaščenec opremil le s svojim žigom in podpisom, vložena tudi prepozno, in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).