Jedro

Prek podajanja pripomb zoper izvedensko mnenje pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče dopolnjevati. Niti ni mogoče trditev nadomeščati z izvedenskim mnenjem samim.

Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnosti posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške).

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrne in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi zoper II. točko izreka se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 18.845,16 EUR pravdnih stroškov, in sicer v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna plačati tožeči 32.511,59 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 7.791.076,80 SIT od 10. 9. 2004 do plačila.“ zavrne (I. točka izreka) in da je tožena stranka dolžna plačati tožeči v roku 15 dni stroške tega postopka v višini 7.830,35 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje (II. točka izreka).

2. Citirano odločitev iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka z obravnavano pritožbo izpodbijala delno (tj. do višine zneska 5.323,20 EUR), in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) (v nadaljevanju ZPP). Izpodbijala pa je tudi odločitev o stroških (II. točka izreka). Pritožbenemu sodišču je zato predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da zahtevku tožeče stranke delno ugodi za znesek 5.323,20 EUR skupaj z obrestmi, v II. točki izreka pa spremeni odločitev o stroških postopka, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo delno ali v celoti razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Na pravilno vročeno pritožbo je tožena stranka odgovorila s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi, tožeči stranki pa v plačilo naloži še stroške pritožbenega postopka.

O pritožbi zoper I. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (tj. do višine 5.323,20 EUR z obrestmi)

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem gospodarskem sporu je sodišče prve stopnje v prvotnem postopku (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 363/2004 z dne 17. 6. 2008) ugodilo delu tožbenega zahtevka tožeče stranke za plačilo 79.285,60 EUR z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka), ki pomeni plačilo za opravljena dela po pogodbi za izvedbo premičnih pregradnih sten v H., v presežku (tj. za 53.798,35 EUR z zamudnimi obrestmi) pa je bil njen zahtevek zavrnjen (3. točka izreka). Zavrnjen je bil tudi nasprotni tožbeni zahtevek za plačilo nekdanjih 64.560.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi (4. točka izreka), s katerim je tožena stranka (oziroma tožeča po nasprotni tožbi) zahtevala povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi tega, ker je tožeča stranka nepravilno izpolnila pogodbeno zavezo (premajhna zvočna izolativnost pregradnih sten). O stroških postopka je sodišče prve stopnje odločilo s posebnim sklepom II Pg 363/2004 z dne 18. 8. 2008 ter toženi stranki v plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 8.307,08 EUR.

6. Pritožbeno sodišče je (s sodbo in sklepom I Cpg 1062/2008 z dne 8. 7. 2009) pritožbo tožene stranke zoper 2. točko izreka (prvotne) prvostopenjske sodbe zavrnilo, ugodilo pa je njeni pritožbi zoper 4. točko izreka in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je nasprotno tožbo zavrglo. Pritožbi tožeče stranke zoper 3. točko izreka je delno ugodilo in 3. točko spremenilo tako „da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 20.864,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.000.000,00 SIT od 3. 8. 2004 do 31. 12. 2006 in od zneska 20.864,63 EUR od 1. 1. 2007 do plačila“. Za znesek 32.511,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.791.076,80 SIT od 10. 9. 2004 do plačila je 3. točko izreka razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V še preostalem delu 3. točke izreka prvostopenjske sodbe (v zvezi z 422,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2004 do plačila) pa je pritožbo tožeče stranka zavrnilo in v tem delu izpodbijano 3. točko izreka potrdilo. Sklep o stroških II Pg 363/2004 z dne 18. 8. 2008 je pritožbeno sodišče razveljavilo.

7. Tožena stranka z odločitvijo pritožbenega sodišča ni soglašala, zato jo je napadla z revizijo. Slednjo pa je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo (I. točka izreka sodbe III Ips 6/2010) ter odločilo, da revident (tj. tožena stranka) sam krije svoje stroške revizijskega postopka (II. točka izreka sodbe III Ips 6/2010).

8. Skladno z obrazloženim je v novem sojenju sodišče prve stopnje tako moralo presoditi le še zahtevek tožeče stranke iz naslova dodatnih del (tj. zahtevek v višini 32.511,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.791.076,80 SIT od 10. 9. 2004 do plačila) in za vsako posamezno postavko vtoževanih dodatnih del (povečanje števila elementov premičnih sten, sprememba barve že montiranih profilov iz črne v zlato, sprememba barve že montiranih kljuk iz črne v srebrno in tapeciranje) ugotoviti, ali sodi v okvir pogodbeno dogovorjenih del. 9. Tudi v ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje zahtevek iz tega naslova v celoti zavrnilo - delno iz razloga, ker so bila dela vključena v klavzulo „ključ v roke“, delno pa zato, ker obračunane višine dodatnih del ni moglo preveriti. Ker tožeča stranka z obravnavano pritožbo takšno odločitev graja le v delu, ki se nanaša na tapeciranje (tj. v višini 5.323,20 EUR), pa je v nadaljevanju pritožbeno sodišče pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve presojalo zgolj v tem obsegu.

10. Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo dodatnih del iz naslova tapeciranja zavrnilo, ker obračunane višine ni moglo preveriti. Obrazložilo je, da je tožeča stranka v vtoževanem računu za dodatna dela št. 04-300-000660 (pravilno: v računu št. 04-300-000680) z dne 1. 9. 2004 pri specifikaciji dodatnih del pod točko 3 navedla le znesek, ki pa ga v vlogah ni obrazložila. Razlogom iz 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe v celoti pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. 11. Tožeča stranka je trditve v zvezi z višino zahtevka po plačilu dodatnih del (tj. še spornega tapeciranja), ki jih ponavlja tudi v obravnavani pritožbi, sicer res podala - v okviru pripomb na izvedensko mnenje A. A. z dne 24. 10. 2013 (list. št. 302). V vlogi z dne 20. 11. 2013 je tako najprej izpostavila, da se je v mnenju z dne 24. 10. 2013 izvedenec opredelil zgolj do postavke (tapeciranja) v Aneksu št. 1 k pogodbi, pod pozicijo CCB1, kjer je navedena in ovrednotena strokovna pomoč pri zamenjavi tapet na obstoječih stenah v dvorani CCB1 (in da se ta pozicija nanaša na pomoč pri tapeciranju starih, dotrajanih vrat, ki jih je dobavil drug dobavitelj in v drugi dvorani, tožeča stranka pa jih je po dogovoru pomagala obnoviti in vrednost pomoči ocenila na 104.790,00 SIT), ne pa tudi do tapeciranja predelnih stan za pozicije 2A, 2B, 3A, 3B, 4, 5, specificiranega pod točko 3 v računu št. 04-300-000680. Nato je pojasnila, da je površina sten za tapeciranje točno ugotovljiva (znaša dvakratno površino predelnih sten - tapeciranje na obeh straneh) in da je vrednost tapeciranja po m² ocenjena na 2.125 SIT/m². Hkrati je navedla tudi, da je cena oblikovana na podlagi opravljenih delovnih ur tapeciranja na razstavljenih stenah, pri čemer je bilo porabljenih 336 ur dela, bruto postavka delovne ure izvajalca pa je 5.060 SIT ter pripomnila, da se izvedenec glede ustreznosti obračuna lahko izjavi.

12. Sodišče prve stopnje je v zvezi z navedenim dne 16. 5. 2014 sprejelo sklep, s katerim je izvedenca za gradbeništvo A. pozvalo na pisno dopolnitev mnenja. Naložilo mu je, naj se opredeli do pripomb na mnenje (z dne 24. 10. 2013) tožeče stranke z dne 20. 11. 2013 pod točko A/1 in k točki D - dodatna dela - tapeciranje s tem, da vpogleda v račun št. 04-300-000680, ki se nahaja v pridruženem spisu II Pg 64/2005 pod prilogo A2. Slednji je na pripombe odgovoril dne 11. 7. 2014. V dopolnitvi pa se je izrecno opredelil tudi do višine ter pojasnil, da je režijska ura za KV delavca, ki naj bi tovrstna dela opravljal, močno pretirana. Kot primerno je ocenil vrednost režijske ure med 12 in 15 EUR (pri čemer srednja vrednost znaša 13,50 EUR).

13. Ker tožeča stranka specifikacije, kakršno je podala v pripombah zoper izvedensko mnenje z dne 20. 11. 2013, ni podala že v prvotnem postopku pred sodiščem prve stopnje oziroma na prvem naroku nove glavne obravnave ob pogoju nekrivde (2. odstavek 362. člena ZPP), pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z višino terjatve na plačilo (še) spornega tapeciranja tožeča stranka (pravočasno) ni zadostila in posledično njen zahtevek v tem obsegu zavrnilo. Prek podajanja pripomb zoper izvedensko mnenje (in sicer po že izvedenem prvem naroku za glavno obravnavo v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen dne 23. 4. 2013), pomanjkljive trditvene podlage namreč ni mogoče dopolnjevati. Niti ni mogoče trditev nadomeščati z izvedenskim mnenjem samim.

14. Četudi je torej sodišče prve stopnje štelo, da tapeciranje predstavlja dodatna dela, vrednosti tega dela ni moglo preveriti, saj tožeča stranka v svoji trditveni podlagi parametrov za njeno preverbo ni ponudila pravočasno (zaradi česar je tudi izvedencu naročilo, naj se do pripomb opredeli s tem, da vpogleda zgolj v račun št. 04-300-000680), in sicer niti po tem, ko je tožena stranka pravočasno izpostavila, da ni bilo nobenega dodatnega dogovora, ki bi poleg točno določenega predmeta vseboval tudi določljivo plačilo (list. št. 278). Ker torej tožnica ni pravočasno navedla, da je bilo pri tapeciranju na razstavljenih stenah porabljenih 336 ur(2) , je prepozna tudi pritožbena navedba, da bi bilo ob (s strani izvedenca ugotovljeni) postavki za KV delavca v višini 13,5 EUR potrebno upoštevati navedeno število ur, na ta način pa določiti primerno ceno za dodatna dela v znesku 4.436,00 EUR oziroma 5.323,20 EUR z vključenim DDV.

15. Pritožbeno sodišče je vsled obrazloženega pritožbo tožeče stranke zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe do višine 5.323,20 EUR skupaj z obrestmi zavrnilo in v tem obsegu sodbo sodišče prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

O pritožbi zoper stroške

16. Pritožba je utemeljena.

17. Pritožnica pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pri odločitvi o stroških prvotnega postopka ponovno upoštevalo uspeh v razmerju 59 % in 41 % (po tožbi - kot to izhaja iz sicer razveljavljenega sklepa II Pg 363/2004 z dne 18. 8. 2008), četudi je istočasno ugotovilo, da je tožeča stranka s pritožbo delno uspela (I Cpg 1062/2008).

Glede uspeha v postopku

18. Temeljno pravilo o povrnitvi pravdnih stroškov je, da v končni posledici bremenijo tistega, ki je s svojim ravnanjem povzročil, da je bila pravda potrebna, zaradi kršitve subjektivnih pravic materialnega prava nasprotne stranke pa jo je izgubil (načelo uspeha ali causae). Odločilno je načelo končnega uspeha, ne pa uspešnosti posameznih pravdnih dejanj (razen če gre za separatne stroške).

19. Končni uspeh tožeče stranke je v obravnavanem primeru odvisen od več dejavnikov. Prvič, potrebno je upoštevati, da je skladno z odločitvijo pritožbenega sodišča z dne 8. 7. 2009 (I Cpg 1062/2008) tožeča stranka od skupno vtoževanega zneska 133.083,95 EUR res uspela do višine 100.150,23 EUR (sodišče prve stopnje ji je prisodilo 79.285,60 EUR, pritožbeno sodišče pa še 20.864,63 EUR). Drugič, v predmetni zadevi je tudi tožena stranka uveljavljala svoj nasprotni zahtevek - vložila je nasprotno tožbo zaradi plačila odškodnine v višini 269.404,11 EUR in z njo v celoti propadla.

20. Da bi lahko izračunali končni uspeh pravdnih strank, je zato potrebno združiti vrednost spornega predmeta iz tožbe in vrednost spornega predmeta iz nasprotne tožbe, nato pa za vsako posebej oceniti, v kolikšnem deležu od skupnega zneska je uspela. Preračun je torej sledeč.

21. Vrednost spornega predmeta po tožbi znaša 133.083,95 EUR. Vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi znaša 269.404,11 EUR. Skupna vrednost je 402.488,06 EUR. Tožeča stranka je uspela s 369.554,34 EUR - po tožbi s 100.150,23 EUR, po nasprotni tožbi pa je uspela v celoti, tj. z 269.404,11 EUR. Njen končni uspeh tako znaša 91,82 %. Uspeh tožene stranke je 8,18 %. Tudi po vložitvi obravnavane pritožbe se končni uspeh pravdnih strank namreč ni spremenil. 22. Ker iz obrazložitve (izpodbijana sodba - 10. točka) nadalje izhaja, da sodišče prve stopnje niti osnove za izračun ni uporabilo pravilno, pa je pritožbeno sodišče tudi odmero stroškov ponovno izvedlo. Pri tem je ocenilo, v zvezi s katerim delom zahtevka so nastali stroški v posameznih fazah postopka, in jih nato obračunalo po vrednosti spornega predmeta v tej fazi postopka.

Stroški prvotnega postopka Stroški tožeče stranke:

23. Stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče odmerilo upoštevaje Odvetniško tarifo(3) , veljavno v času vložitve tožbe (oziroma prvega predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 22. 6. 2004), in specificiranega stroškovnika na list. št. 149 ter jih točkovalo na sledeč način: izvršilne stroške v postopku 0005 Ig 2005/06020 - predlog za izvršbo - 200 točk, izvršilne stroške v postopku 0007 Ig 2004/08516 predlog za izvršbo - 200 točk, stroške za sestavo 1. pripravljalne vloge z dne 9. 9. 2005 (tj. pred združitvijo s postopkom III Pg 64/2005) - 1300 točk (vrednost spornega predmeta (v nadaljevanju VSP) znaša 24.101.160,00 SIT), 2. pripravljalne vloge z dne 2. 11. 2006 - 1125 točk (od VSP po tožbi po združitvi s postopkom III Pg 64/2005 - tj. 31.892.236,80 SIT), stroške za sestavo odgovora na nasprotno tožbo - 2000 točk (pri tem pritožbeno sodišče izpostavlja, da bi tožeči stranki za odgovor na nasprotno tožbo, katere VSP znaša 64.560.000,00 SIT, sicer pripadalo 2200 točk, a jih je priglasila le 2000, zaradi česar ji jih je toliko tudi prisodilo), stroške za sestavo 3. pripravljalne vloge z dne 8. 1. 2007 - 1000 točk (v tej fazi postopka pa sta bila postopka po tožbi in po nasprotni tožbi že združena), 4. pripravljalne vloge z dne 30. 1. 2007 - 1000 točk (5. pripravljalna vloga ni bila potrebna), 6. pripravljalne vloge z dne 8. 6. 2007 - 1000 točk, 7. pripravljalne vloge z dne 7. 1. 2008 - 1000 točk in 8. pripravljalne vloge z dne 5. 5. 2008 - 1000 točk. Prisodilo ji je tudi stroške zavarovanja dokazov - 4500 točk. 24. Za pristop na 1. narok za glavno obravnavo dne 14. 11. 2006 je pritožbeno sodišče tožeči stranki prisodilo 2000 točk (saj sta se že obravnavala tako zahtevek po tožbi kot tudi zahtevek po nasprotni tožbi), za pristop na 2. narok dne 16. 1. 2007 1000 točk ter 3. narok dne 17. 6. 2008 prav tako 1000 točk. Za zastopanje na ogledu ji je odmerilo nadaljnjih 1450 točk, za poročilo stranki pa 100 točk. Gre ji tudi 124,00 EUR potnih stroškov, 2 % administrativnih stroškov od vrednosti 1000 točk, od ostalih pa 1%, ter 22 % DDV. Ostali odvetniški stroški po stališču pritožbenega sodišče v prvotnem postopku niso bili potrebni (155. člen ZPP).

25. Sodne takse je pritožbeno sodišče priznalo po odmeri sodišča. Iz tega naslova tožeči stranki tako pripada 1.330,83 EUR iz izvršilnih postopkov, 792,86 EUR za odgovor na nasprotno tožbo ter 1.330,00 EUR takse za sodbo. Skupaj 3.453,69 EUR. K temu je končno dodati še stroške predujmov za izvedenca, in sicer za postopek zavarovanja dokazov 734 EUR, za postopek v obravnavanem sporu pa 1.000,00 EUR.

26. Pritožbeno sodišče pa je v nadaljevanju odmerilo tudi pritožbene stroške tožeče stranke iz postopka pod opr. št. I Cpg 1062/2008, katere je - prav tako - potrebno obravnavati v sklopu enovitega prvotnega postopka.

27. Tožeča stranka je odločitev sodišča prve stopnje z dne 17. 6. 2008 (II Pg 363/2004) izpodbijala v 3. točki izreka, tj. v zavrnilnem delu za 53.798,35 EUR oziroma 12.892.236,59 SIT. Odvetniške stroške ji je zato pritožbeno sodišče odmerilo: za pritožbo zoper sodbo - 1250 točk ter za odgovor na pritožbo tožeče stranke - 3000 točk. Odvetniške stroške je povečalo še za administrativne stroške ter za 22 % DDV. Prisodilo ji je tudi vse takse v pritožbenem postopku - takso za pritožbo zoper sodbo v znesku 1.117,01 EUR, takso za pritožbo zoper sklep o stroških v višini 166,14 EUR ter takso za odgovor na pritožbo v višini 123,15 EUR.

28. Seštevek točk znaša 24125. K temu je treba prišteti še 251,25 točk materialnih stroškov. Po preračunu v EUR to pomeni 11.188,70 EUR. Skupaj s potnimi stroški je osnova za obračun 22 % DDV torej 11.312,70 EUR. Odvetniške stroške je pritožbeno sodišče tožeči stranki prisodilo torej v višini 13.801,49 EUR. Skupaj s taksami in predujmi stroški tožeče stranke tako znašajo 20.395,48 EUR.

Stroški tožene stranke:

29. Na smiselno enak način je pritožbeno sodišče odmerilo tudi pravdne stroške tožene stranke. Tako ji je priznalo 400 točk za stroške za sestavo dveh ugovorov zoper sklep o izvršbi, stroške 1. pripravljalne vloge z dne 22. 9. 2006 - 1500 točk, stroške za sestavo nasprotne tožbe - 2200 točk, stroške za sestavo 2. pripravljalne vloge z dne 27. 11. 2006 - 1125 točk, 3. pripravljalne vloge z dne 15. 1. 2007 - 1150 točk ter 4. pripravljalne vloge z dne 16. 2. 2007 - 1450 točk. 30. Za pristop na 1. narok za glavno obravnavo dne 14. 11. 2006 je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 1500 točk, za 2. narok dne 16. 1. 2007 1450 točk ter za 3. narok dne 17. 6. 2008 1450 točk. Za zastopanje na ogledu ji je odmerilo nadaljnjih 1450 točk. Poleg tega je pritožbeno sodišče v sklop odvetniških storitev vključilo še 195,00 EUR potnih stroškov, 1850 točk za postopek zavarovanja dokazov, 10 EUR kilometrine v postopku zavarovanja dokazov, 360 točk za odsotnost iz pisarne, 2 % (oziroma 1%) administrativnih stroškov ter 22 % DDV. Ostali odvetniški stroški tožene stranke po stališču pritožbenega sodišče v prvotnem postopku niso bili potrebni (155. člen ZPP).

31. Iz naslova sodnih taks toženi stranki pripada 3.658,30 EUR in zajema takse za ugovore v izvršilnih postopkih, takso za nasprotno tožbo in takso za sodbo. Toženi stranki pa je pritožbeno sodišče prisodilo tudi 1.000 EUR predujma za izvedenca.

32. Pritožbeno sodišče je v nadaljevanju odmerilo tudi pritožbene stroške tožene stranke iz postopka pod opr. št. I Cpg 1062/2008, katere je - prav tako - potrebno obravnavati v sklopu enovitega prvotnega postopka.

33. Tožena stranka je odločitev sodišča prve stopnje z dne 17. 6. 2008 (II Pg 363/2004) izpodbijala v 2. in 4. točki izreka prvotne sodbe, tj. v znesku 348.689,71 EUR. Odvetniški stroški ji zato gredo v obsegu 3250 točk za pritožbo zoper sodbo in h katerim se prištejejo še materialni stroški ter 22 % DDV. Tožena stranka pa - kot pravilno opozarja tudi obravnavan pritožba - v tej fazi postopka ni upravičena do stroškov za sestavo pritožbe zoper sklep o stroških. Sklep je bil namreč razveljavljen v posledici uspeha tožeče stranke, zaradi česar stroškov, ki so s tem v zvezi nastali toženi stranki, ni mogoče šteti za potrebne stroške (155. člen ZPP). K stroškom pritožbenega postopka je zato treba dodati le še stroške taks v znesku 3.387,11 EUR, ki vključujejo takso za pritožbo ter takso za odgovor na pritožbo tožeče stranke.

34. Seštevek točk znaša 19135. K temu je treba prišteti še 201,35 točk materialnih stroškov. Po preračunu v EUR to pomeni 8.875,38 EUR. Skupaj s potnimi stroški je osnova za obračun 22 % DDV torej 9.080,38 EUR. Odvetniške stroške je pritožbeno sodišče toženi stranki prisodilo torej v višini 11.078,06 EUR. Skupaj s taksami in predujmi stroški tožene stranke znašajo 19.123,47 EUR.

35. Vsi priznani stroški tožeče stranke iz prvotnega postopka tako skupaj znašajo 20.395,48 EUR, stroški tožene pa 19.123,47 EUR.

Stroški ponovljenega postopka

36. V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje odločalo le še o zahtevku tožeče stranke iz naslova dodatnih del (tj. zahtevek v višini 32.511,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.791.076,80 SIT od 10. 9. 2004 do plačila). Tožeča stranka tudi po obravnavani pritožbi z zahtevkom ni (niti delno) uspela. Kljub temu pa je tudi v ponovljenem postopku upravičena do povračila stroškov skladno s celotnim uspehom v predmetni pravdi. Pritožnica ima prav, da je tako prvotni kot tudi ponovljeni postopek potrebno obravnavati kot enoten postopek oziroma da ni pravilno ločeno obravnavanje prvotnega postopka, v katerem naj bi tožeča stranka uspela delno, in nato ločeno še ponovljenega, v katerem glede razlike ni uspela. Ob takem naziranju bi se - kot pravilno opozarja - namreč lahko postavili zgolj na stališče, da je tožeča stranka v prvotnem postopku uspela s 100 % (tj. v zvezi z delom, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno) ter da v ponovljenem postopku ni uspela.

Stroški tožeče stranke:

37. Stroške tožeče stranke je v ponovljenem postopku pritožbeno sodišče odmerilo na sledeč način: stroški za pristop na narok dne 23. 4. 2013 - 800 točk, potni stroški 12,00 EUR. Odvetniški stroški tožeče stranke skupaj z 22 % DDV tako znašajo 462,62 EUR. Stroški sestave pripravljalnih vlog po presoji pritožbenega sodišča namreč ne predstavljalo potrebnih stroškov. Po prištetju predujma iz ponovljenega postopka njeni skupni stroški tako znašajo 1.962,62 EUR.

Stroški tožene stranke:

38. Pritožbeno sodišče je nadalje odmerilo tudi stroške tožene stranke, in sicer kot sledi: stroški sestave pripravljalne vloge z dne 18. 4. 2014 - 800 točk, stroški za pristop na narok dne 23. 4. 2013 - 800 točk, stroški za pristop na narok dne 18. 11. 2014 - 400 točk, stroški za odsotnost iz pisarne - 240 točk, potni stroški za dva pristopa na narok (2 x (212 km x 0,37)) - 156,88 EUR. Temu je pritožbeno sodišče prištelo še materialne stroške, na vse pa odmerilo tudi 22 % DDV. Vsi stroški tožene stranke iz ponovljenega postopka tako znašajo 1.463,89 EUR.

39. Po preračunu tako stroškov prvotnega kot tudi ponovljenega postopka pritožbeno sodišče tako zaključuje, da vsi stroški tožeče stranke znašajo 22.358,10 EUR, stroški tožene pa 20.587,36 EUR. Glede na predhodno zavzeto stališče, da je potrebno upoštevati končni uspeh enovitega postopka, pa je tožeča stranka upravičena do 20.529,21 EUR in tožena do 1.684,05 EUR.

40. Po medsebojnem pobotanju mora tako tožena stranka povrniti tožeči stranki 18.845,16 EUR pravdnih stroškov, in sicer v roku 15 dni, po poteku tega roka do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006). V tem delu je zato pritožbeno sodišče II. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (5. točka 358. člena ZPP).

41. Kljub delno uspešni pritožbi, se končni uspeh (kot že obrazloženo) tožeče stranke v ponovljenem postopku v zvezi z glavnim zahtevkom ni spremenil, zaradi česar mora sama kriti pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo zahtevek tožene stranke po povrnitvi stroškov odgovora na pritožbo, saj za rešitev obravnavane pritožbe ne predstavljajo potrebnega stroška (1. odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14 in 48/15 - odl. US.

Op. št. (2): Enako tudi, da je površina sten za tapeciranje točno ugotovljiva (znaša dvakratno površino predelnih sten - tapeciranje na obeh straneh) in da je vrednost tapeciranja po m² ocenjena na 2.125 SIT/m² Op. št. (3): Uradni list RS, št. 67/03, 70/03 - popr., 115/06, 121/07 in 67/08 - ZOdvT.