Jedro

Stranki glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča pripadajo stroški odvetnika (prevoz, odsotnost iz pisarne in podobno) le za okrožje sodišča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v II. točki izreka tako, da se znesek 1.189,59 EUR zniža na znesek 908,60 EUR.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti pritožbene stroške v višini 186,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila. Svoje stroške pritožbenega postopka tožeča stranka krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, naj tožniku plača 4.549,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 3. 2014 dalje do plačila (I. točka izreka) in mu povrne 1.189,59 EUR stroškov postopka, v primeru zamude 8‑dnevnega izpolnitvenega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka v II. točki izreka navedene sodbe se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani del odločitve spremeni tako, da stroške postopka ustrezno zniža, podredno pa, da ga razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje stroške tožnika odmerilo previsoko, saj mu je prisodilo tudi stroške, ki so nepotrebni in jih tožena stranka ni dolžna kriti. Gre za potne stroške pooblaščenca in za strošek njegove odsotnosti iz pisarne. Tožnik si lahko izbere pooblaščenca izven kraja sedeža sodišča, vendar pa povečanih stroškov, ki nastanejo zaradi tega, nasprotna stranka ni dolžna nositi. Sodišče prve stopnje je tako neutemeljeno priznalo potne stroške v višini 156,88 EUR, stroške odsotnosti iz pisarne v višini 160 točk oziroma 73,44 EUR in v previsoki višini odmerilo DDV. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožene stranke in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del odločitve o stroških postopka. Po poteku roka za odgovor na pritožbo je vložil še njegovo dopolnitev, ki pa je pritožbeno sodišče kot prepozno ni upoštevalo. Priglaša stroške odgovora na pritožbo in njegove dopolnitve.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del odločitve o stroških postopka sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. 1. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa v izpodbijanem delu odločitve o stroških postopka delno zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka sodbe toženi stranki naložilo, da tožniku, ki je uspel s svojim zahtevkom za plačilo odškodnine za neizkoriščen tedenski počitek, povrne stroške postopka na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP. Iz obrazložitve odločitve o stroških postopka izhaja, da je tožniku ob upoštevanju določb Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 in nasl.) priznalo tudi strošek odsotnosti tožnikovega pooblaščenca iz pisarne v zahtevani višini 160 točk oziroma 73,44 EUR (ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, ki je veljala v času odločanja sodišča prve stopnje) in njegove potne stroške za dva naroka za glavno obravnavo na relaciji A. (kjer ima tožnikov odvetnik sedež) - Ljubljana - A. v znesku 156,88 EUR, na te stroške pa je odmerilo še 22 % DDV.

7. Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje tožniku priznalo stroške pooblaščenca, ki niso bili potrebni za pravdo v smislu določbe 155. člena ZPP. Kot potrebni stroški za pravdo ne štejejo stroški prevoza pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča in gre za zastopanje v sorazmerno nezapleteni zadevi, kar velja za konkretni primer. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl.) izhaja tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika, vendar to ne pomeni, da je nasprotna stranka v postopku dolžna kriti stroške postopka, ki niso potrebni za pravdo glede na določbo 155. člena ZPP. Tako stranki glede na ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča1 pripadajo stroški odvetnika (prevoz, odsotnost iz pisarne in podobno) le za okrožje sodišča. Pritožbeno sodišče je zato priznane stroške tožnika znižalo za strošek odsotnosti iz pisarne v višini 73,44 EUR in za potne stroške na relaciji A. - Ljubljana - A. v znesku 156,88 EUR, kar skupaj s priznanim 22-odstotnim DDV znaša 280,99 EUR. Tožnik je tako skupaj upravičen do 908,60 EUR stroškov postopka (namesto z izpodbijano odločitvijo dosojenih 1.189,59 EUR). Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani del odločitve o stroških postopka v II. točki izreka spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (5. alineja 358. člena ZPP, 3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožnik dolžan povrniti pritožbene stroške, hkrati pa sam nosi stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP) in njegove dopolnitve, ki je pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki skladno z Odvetniško tarifo priznalo stroške pritožbe (tar. št. 15/4) v višini 250 točk in materialne stroške v višini 5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pritožbenega sodišča 0,60 EUR in 22 % DDV znaša 186,66 EUR.

1 Glej Pdp 320/2019, Pdp 263/2019, Pdp 41/2019, Pdp 945/2018, Pdp 488/2018 in druge.