Jedro

Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE treba uporabiti tako, da lahko dijak ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020. To pa (tudi ob uporabi drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1) ne pomeni, da v šolskem letu 2020/2021 ne bi smel uveljavljati izjemnega dosežka, ki je bil dosežen v šolskem letu 2019/2020.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbojnem delu (I. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 24. 2. 2021 in odločbo A. št. ... z dne 2. 12. 2020, zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek in odločanje ter ji naložilo, da nov upravni akt izda v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (I. točka izreka). Obenem je odločilo, da mora tožena stranka tožniku povrniti njegove stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper I. točko izreka sodbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka v celoti oz. podredno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Meni, da je stališče sodišča prve stopnje o skupni uporabi določbe drugega odstavka 24. člena Zakona o štipendiranju1 (ZŠtip-1) in prvega dela drugega odstavka 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-192 (ZIUOOPE), materialnopravno zmotno. Tožnik je izjemni dosežek dosegel 16. 12. 2019, torej v šolskem letu 2019/2020 in zato dosežka v tem istem letu, ko je bil dosežen (2019/2020), ne bi mogel uveljavljati. Četudi bi bilo dopustno ločevanje drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE na dva dela, tožnikovega primera ni mogoče subsumirati pod noben del določbe - tožnik namreč izjemnega dosežka predhodno še ni uveljavljal (prvi del stavka), ker ga sploh ni mogel, niti ga ne bi mogel uveljavljati v šolskem letu 2019/2020 (drugi del stavka), ker ga je v tem istem letu šele dosegel. Tožnik bi za dodelitev Zoisove štipendije v šolskem letu 2020/2021 na isti stopnji izobraževanja lahko uveljavljal zgolj dosežek iz šolskega leta 2018/2019, četudi ponovno.

Navaja, da je bil ZIUOOPE v Uradnem listu RS objavljen 30. 5. 2020 in je začel veljati 31. 5. 2020. Javni razpis za Zoisove štipendije v letu 2020/2021 pa je bil objavljen 26. 6. 2020. Dosežek, ne glede na ureditev v interventnem predpisu oziroma tudi če ta ne bi bil sprejet, še ne zagotavlja pridobitve Zoisove štipendije, zato tudi ne gre za poseg v pričakovane pravice in s tem za nepravo retroaktivnost. Neprave retroaktivnosti Ustava Republike Slovenije3 (Ustava) ne prepoveduje, če takšne spremembe ne nasprotujejo načelu zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega položaja ne bo poslabšala arbitrarno. Javni interes v obravnavani zadevi obstaja in je legitimen in prevladujoč, saj je bila interventna ureditev sprejeta za omilitev negativnih posledic epidemije COVID-19, hkrati pa je ob tem treba opozoriti na nujnost zagotovitve enake obravnave različnih skupin vlagateljev z različnimi dejanskimi možnostmi za dosego upoštevnega izjemnega dosežka za uveljavitev Zoisove štipendije, kar presega izključne interese posameznih upravičencev. Ureditev temelji na podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), po katerih zaradi posledic epidemije COVID-19 kar 43 od 68 tekmovanj na državni ravni v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 ni bilo zaključenih. Zaradi načela enake obravnave se izjemni dosežki iz tega šolskega oziroma študijskega leta ne morejo upoštevati, saj bi v nasprotnem primeru v neenakopraven položaj postavili tiste, ki se niso imeli možnosti udeležiti državnega tekmovanja in s tem pridobiti izjemnega dosežka v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020, ki bi ga uveljavljali za pridobitev Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021. V kolikor bi se za pridobitev Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021 upoštevali tudi izjemni dosežki, doseženi v šolskem letu 2019/2020, bi ta dosežek lahko uveljavljalo le 37 % dijakov, ostalih 63 % dijakov pa dosežka ne bi moglo uveljavljati. ZIUOOPE je za vse skupine enako določil, da se dosežki iz šolskega oziroma študijskega leta 2019/2020 za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 ne upoštevajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku4 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje na pravno odločilna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo in da ni prišlo do kršitev postopkovnih določb. 5. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 24. 2. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 2. 12. 2020. S slednjo je zavrnjena tožnikova zahteva za dodelitev Zoisove štipendije v šolskem letu 2020/2021, v katerem je vpisan v 3. letnik I. gimnazije v B. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik izkazuje povprečno oceno 4,33, vendar pa ne izkazujejo nobenega izmed izjemnih dosežkov, ki bi ga bilo mogoče upoštevati za dodelitev Zoisove štipendije.

6. Na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu sodišče prve stopnje ugotavlja, da se je tožnik v šolskem letu 2020/2021 vpisal v 3. letnik srednje šole in uveljavlja Zoisovo štipendijo za izjemni dosežek, tj. 16. 12. 2019 osvojeno srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine ter je v drugem letniku srednje šole dosegel povprečno oceno 4,33. 7. V zadevi je sporno, ali je mogoče srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine z dne 16. 12. 2019, šteti kot izjemni dosežek pri odločanju o dodelitvi Zoisove štipendije v šolskem letu 2020/2021 na podlagi 24. člena ZŠtip-1 v zvezi s 57. členom ZIUOOPE.

8. Sodišče prve stopnje je izpodbijani odločbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ter posledično zaradi nerazčiščenega dejanskega stanja na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) pravilno odpravilo ter zadevo utemeljeno vrnilo v ponovno upravno odločanje, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

9. Pravico do Zoisove štipendije ureja matični ZŠtip-1. Po 21. členu ZŠtip-1 je Zoisova štipendija namenjena dijakom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvoja dejavnosti in umetnosti. V skladu z 2. alinejo prvega odstavka 22. člena ZŠtip-1 lahko Zoisovo štipendijo pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena ZŠtip-1, je dosegel izjemni dosežek in je imel v predhodnem šolskem letu povprečno oceno najmanj 4,10. Med izjemne dosežke se v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZŠtip-1 med drugim uvršča zlato in srebrno priznanje iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev (2. alineja). Glede na drugi odstavek 24. člena ZŠtip-1 lahko vlagatelj uveljavlja izjemni dosežek, _ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja_, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer se _posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat._

10. Zaradi _omilitve in odprave posledic epidemije_ _COVID-19_ je bil sprejet interventni ZIUOOPE. Ta v drugem odstavku 57. člena določa, da vlagatelj vloge za dodelitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije _v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021 lahko uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je dosegel v času izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero uveljavlja Zoisovo štipendijo, pri čemer lahko ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020_. Citirane določbe ZIUOOPE ni mogoče pravilno razlagati na način, kot se zavzema tožena stranka, in sicer da tožnik ne bi mogel uveljavljati dosežka iz šolskega leta 2019/2020. 11. V nasprotju z mnenjem tožene stranke, se je sodišče prve stopnje pravilno postavilo na stališče, da določba interventnega zakona ne oži možnosti pridobitve pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno. Pri interpretaciji drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE je potrebno izhajati iz namena zakonodajalca, da se Zoisova štipendija omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev po ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID‑19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni skupini dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020. Prav razlaga za katero se zavzema pritožba vodi v izključitev skupine dijakov, njihovo neenakopravno obravnavo in pomeni kršitev pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave ter enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Določbe zakona je potrebno interpretirati ustavno skladno, ob uporabi v pravni teoriji in sodni praksi uveljavljenih razlagalnih metod.

12. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z utemeljitvijo v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da drugi odstavek 57. člena ZIUOOPE v šolskem letu 2020/2021 omogoča _ponovno uveljavljanje izjemnega dosežka_, ki ga je vlagatelj že uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020. Nikakor pa to ne pomeni, da se ne bi smel upoštevati izjemni dosežek iz šolskega leta 2019/2020. Razlaga na kateri vztraja tožena stranka, da ne gre za izjemni dosežek, ker ga je tožnik dosegel v šolskem letu 2019/2020 (in ga zato ne bi mogel uveljavljati v šolskem letu 2019/2020), je glede na namen interventnega zakona popolnoma nesprejemljiva.

13. Nobenega dvoma ni, da je tožnik 16. 12. 2019 dosegel srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz angleščine, vendar se mu po razlagi tožene stranke priznanje ne bi moglo upoštevati pri ugotavljanju pogojev za Zoisovo štipendijo. Tako tolmačenje ni sprejemljivo. Tožnik je upravičeno pričakoval, da bo dosežek upoštevan pri ugotavljanju pogojev za pridobitev štipendije. Čeprav je interventni zakon sprejet pred razpisom Zoisove štipendije to ne spremeni dejstva, da je tožnik sodeloval na tekmovanju na katerem je pridobil srebrno priznanje. Tega ni mogoče zaobiti niti z dejstvom, da veliko tekmovanj zaradi epidemije ni bilo opravljenih. Prav za takšne primere je interventni zakon omogočil ponovno uveljavljanje izjemnega dosežka, ki bi ga lahko ali ga je vlagatelj uveljavljal v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020 (tj. npr. dosežkov iz šolskega leta 2018/2019).

14. Pravilna in edino sprejemljiva je zato interpretacija, da je določbo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE potrebno uporabiti tako, da lahko dijak _ponovno uveljavlja izjemni dosežek_, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga _lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020_. To pa (tudi ob uporabi drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1) ne pomeni, da v šolskem letu 2020/2021 ne bi smel uveljavljati izjemnega dosežka, ki je bil dosežen v šolskem letu 2019/2020. 15. Kot je to že poudarilo pritožbeno sodišče v drugi zadevi6 je sporno določbo potrebno ustavno skladno razlagati tako, da 57. člen ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Ob takšni interpretaciji zakona je zadoščeno načelu enake obravnave različnih skupin vlagateljev.

16. Iz navedenih razlogov pritožba tožene stranke ne more biti uspešna. Do preostalih pritožbenih navedb, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilnega pomena, se pritožbeno sodišče upoštevaje prvi odstavek 360. člena ZPP, posebej ni niti opredeljevalo. Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

V ponovnem postopku bo potrebno ponovno odločiti o pravici do Zoisove štipendije ter pri tem upoštevati materialnopravna stališča in napotila iz prvostopenjske in te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/2020 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 6 Glej Psp 4/2022 z dne 9. 2. 2022.