Jedro

Sodišče predlagatelju ni vročilo odgovora na predlog za položitev sodnega depozita, čeprav je prav na trditve iz te vloge in na k njej predložene dokaze oprlo svojo odločitev. S tem je predlagatelju odvzelo možnost, da bi se o njih izjavil, kar predstavlja kršitev pravice do kontradiktornega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za položitev sodnega depozita.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja, da je sodišče pri odločanju uporabilo procesno gradivo, ki ga je v spis posredoval nasprotni udeleženec, pri čemer pa predlagatelju ni omogočilo, da bi se o njem lahko izjavil in se do njega vsebinsko opredelil. Zato je sodišče zagrešilo kršitev načela obojestranskega zaslišanja. Razlogi sodišča so tudi protispisni in pomanjkljivi. Predlagatelj zahteva sočasno izpolnitev vseh obveznosti obeh pogodbenih strank. Sam od nasprotnega udeleženca še vedno ni prejel posesti na nepremičninah, ki so predmet prodajne pogodbe, prav tako tudi ni mogel pridobiti lastninske pravice neposredno na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2258/2010 z vložitvijo zemljiškoknjižnega predloga. Vpis lastninske pravice je moral uveljavljati z izbrisno tožbo v drugem pravdnem postopku pri Okrajnem sodišču v Novem mestu, ki se je vodil pod opr.št. P 89/2011. Predlagatelj je obveznosti plačila kupnine uveljavljal v pobot svoji nasprotni terjatvi do A. F., ki pa jih ta ni hotel priznati. Poleg tega je na fiduciarni račun odvetnika I. položil znesek celotne kupnine, odvetnik pa je ta sredstva prenakazal na račun tretje osebe. Predlog za položitev sodnega depozita je podal zato, da bi se odpravile zlorabe pravic pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. Pomembna okoliščina je, da so vse obveznosti iz sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2258/2010 izvršljive. Zaradi hkratne izpolnitve pogodbenih obveznosti je predlagatelj znesek kupnine želel položiti na račun sodišča. Sklep je bil izdan preuranjeno brez zaslišanja strank v postopku in brez izvedbe ostalih predlaganih dokazov.

3. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec in prerekal podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj pritožbe sodišču utemeljeno očita kršitev načela kontradiktornosti, saj zatrjuje, da mu odgovor nasprotnega udeleženca in hkrati z njim podane priloge niso bile vročene. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki ureja tudi postopek položitve sodnega depozita, v 4. členu izrecno določa, da mora sodišče udeležencem v postopku dati možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih celotnega postopka. V okviru pravice do kontradiktornega postopka mora biti torej udeležencu omogočeno, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Ta pravica se med drugim izraža v pravilnem vročanju vlog udeležencem, ki lahko nanje odgovorijo (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS Cpg 2/2012).

6. V obravnavani zadevi iz spisa ni razvidno, da bi sodišče predlagatelju vročilo odgovor na predlog za položitev sodnega depozita, čeprav je prav na trditve iz te vloge in na k njej predložene dokaze oprlo svojo odločitev. S tem je predlagatelju odvzelo možnost, da bi se o njih izjavil, kar predstavlja kršitev pravice do kontradiktornega postopka (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom in 4. členom ZNP). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V ponovljenem postopku bo sodišče moralo odpraviti zagrešeno procesno kršitev, nato pa o zadevi odločiti, upoštevajoč trditve obeh strank v postopku, ki naj ga po potrebi tudi dopolni z že predlaganimi dokazi.