Jedro

V primeru, ko je mesečna renta enaka razliki med neto plačo, ki bi jo tožnik prejemal kot voznik in med invalidsko pokojnino, ki jo dejansko prejema, je pomembna okoliščina izpolnitev pogojev za redno upokojitev s 40 leti pokojninske dobe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (glede zvišanja rente od 1.8.1997 dalje in glede pravdnih stroškov) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku in na podlagi 196. člena ZOR zvišalo znesek mesečne rente, ki jo je tožena stranka dolžna plačevati od julija 1995 dalje. Ugotovilo je, da so se okoliščine po zadnji določitvi tako spremenile, da opravičujejo zvišanje pravnomočne rente, in sicer ne samo zaradi dejstva, da je tožnik sedaj invalidsko upokojen, pač pa tudi zaradi rasti cen življenjskih stroškov in neto plač ter inflacije. Mesečna renta, ki jo je sodišče prisodilo tožniku, predstavlja razliko med zneskom invalidske pokojnine, ki jo prejema tožnik, in plačo, ki bi jo tožnik prejemal kot voznik tovornjaka, kar je bila njegova zaposlitev pred nesrečo. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče določiti datum, do katerega je tožnik upravičen do prejemanja rente, to je do takrat, ko bi tožnik dopolnil 40 let pokojninske dobe. Datum, ko bi se tožnik lahko redno upokojil, po mnenju tožene stranke ni negotovo bodoče dejstvo. Če bi tožnik delal kot voznik tovornjaka bi, ob upoštevanju dejstva, da imajo vozniki tovornjakov priznano t.i. benificirano delovno dobo, dopolnil 40 let pokojninske dobe dne 31.7.1997. Tožena stranka meni, da tožniku pripada renta, ki jo je določilo prvostopno sodišče, le do 31.7.1997, od tega dne dalje pa tožniku ne pripada več renta, ki pomeni razliko med invalidsko pokojnino in plačo voznika tovornjaka. V potrditev svojih navedb prilaga tudi tožnikov popisni list pokojninske dobe za upokojence.

Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da še vedno ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, ker še ne dosega 40 let pokojninske dobe in je star šele 57 let. Po njegovem mnenju je tudi zmotno stališče tožene stranke, da bi obveznost plačevanja rente prenehala, ko bi tožnik izpolnil pogoje za polno upokojitev. Takrat bi bila tožena stranka kvečjemu dolžna plačevati rento vsaj v višini razlike med invalidsko pokojnino, ki jo tožnik prejema, in polno pokojnino.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podan pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki II. odstavka 354. člena ZPP. Sodba namreč nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti. Prvostopno sodišče je sicer zahtevo za zvišanje rente ustrezno obravnavalo in ugotavljalo razliko med plačo, ki bi jo tožnik prejemal kot voznik tovornjaka in med zneskom invalidske pokojnine, ki jo prejema. Glede na ugotovljene razlike je prisodilo zvišano rento po posameznih mesecih. Tožena stranka pa je že med postopkom na prvi stopnji zatrjevala tožnikovo izpolnitev pogojev za redno upokojitev s 40 leti pokojninske dobe in zatrjevala, da bi renta pripadala tožniku le do redne upokojitve. Prvostopno sodišče se v razlogih izpodbijane sodbe s tem vprašanjem ni ukvarjalo. V pritožbi pa tožena stranka svoje trditve ponavlja in prilaga nov dokaz, to je popisni list pokojninske dobe za tožnika. Po njenih trditvah naj bi tožnik, upoštevaje benificirano delovno dobo, dne 31.7.1997 dopolnil 40 let pokojninske dobe, zaradi česar naj bi mu od tedaj dalje renta ne pripadala več. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za pomembno vprašanje, saj izpolnitev 40 let pokojninske dobe lahko vpliva na višino rente ali povzroči njeno odpravo. Ker torej prvostopno sodišče navedene odločilne okoliščine ni ugotavljalo in ker v razlogih sodbe ni razlogov o vseh odločilnih dejstvih, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti (I. odstavek 369. člena ZPP). Glede na zatrjevani datum izpolnitve pokojninske dobe 40 let (31.7.1997) ni mogoče preizkusiti višine rente za čas od 1.8.1997 dalje, zato bo potrebno v ponovljenem postopku ugotoviti datum izpolnitve 40 let pokojninske dobe in vpliv te okoliščine na višino tožnikove rente.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. in 4. odstavku 166. člena ZPP.