Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje z obrazložitvijo, da je bila meja že sodno urejena, in sicer naj bi predlagatelja že sklenila sodno poravnavo glede taiste meje. Predlagatelja temu nasprotujeta od vsega začetka in trdita, da nista bila udeleženca predhodnega postopka in sodne poravnave nista podpisala, za kar sta pravočasno predlagala pravno odločilne dokaze. Sodišče prve stopnje je njun tokratni predlog zavrglo, ne da bi pred tem prek izvedbe predlaganih dokazov preverilo njune trditve. S tem jima je odvzelo možnost obravnavanja, izpodbijana odločitev pa je preuranjena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za sodno ureditev meje z obrazložitvijo, da je bila meja že sodno urejena, in sicer naj bi predlagatelja v zadevi N 54/84 sklenila sodno poravnavo.

2. Predlagatelja v pravočasni pritožbi kot bistveno navajata, da v postopku 54/84 nista sodelovala, da nista podpisala nobene sodne poravnave, ki naj bi bila sklenjena na naroku 30. 10. 1984, sodnice E. B. ne poznata, prav tako pa ne poznata geometra V. V., ki naj bi bil takrat prisoten. Vse to sta navedla že v svojih vlogah in za potrditev svojih navedb predlagala, naj sodišče angažira izvedenca grafologa, ki bo primerjal svoje podpise, pa tudi svoje zaslišanje. Sodišče bi se moralo pred odločitvijo kot s predhodnim vprašanjem ukvarjati, ali sta podpisala sodno poravnavo ali ne. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Druga nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni odgovorila, je pa nanjo pravočasno odgovoril prvi nasprotni udeleženec, ki predlaga zavrnitev pritožbe. Poudarja, da je sodišče vezano na sklenjeno sodno poravnavo, ki ni ne razveljavljena niti izrečena za nično, zato sodišče v nepravdnem postopku ne more izvajati dokazov in presojati njene pravilnosti in zakonitosti.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodna poravnava se lahko izpodbija le s tožbo za njeno razveljavitev (392. in 393. člen ZPP). Predlagatelja ne trdita, da sta razveljavila sodno poravnavo ali da želita razveljaviti sodno poravnavo, ki sta jo sklenila, temveč zatrjujeta, da v sodnem postopku N 54/84 nista sodelovala in nista podpisala nobene sodne poravnave. Nasprotni udeleženec zato neutemeljeno meni, da ju taka sodna poravnava brezpogojno veže. Zavezuje ju le, če sta bila udeleženca takratnega sodnega postopka za ureditev meje in če sta sklenila/podpisala sodno poravnavo(1), sicer pa ne. Ti dve dejstvi sta pravno odločilni za presojo, ali gre za res transacta ali ne, sodišče prve stopnje pa je o tem sklepalo preuranjeno.

6. Predlagatelja že od vsega začetka trdita, da nista bila udeleženca postopka N 54/84 in da sodne poravnave v tistem postopku nista podpisala/sklenila, za dokazovanje svojih trditev sta substancirano predlagala tudi dokaz z izvedencem grafologom in svoji zaslišanji (točka V pripravljalne vloge z dne 15. 12. 2015, list. št. 30 in 31). Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v spis N 54/84 zaključilo, da sta bila udeleženca tega postopka in da sta sodno poravnavo podpisala, ne da bi pred tem prek izvedbe predlaganih dokazov preverilo trditve predlagateljev. S tem jima je odvzelo možnost obravnavanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), na kar pritožnika utemeljeno opozarjata. Pritožbeno sodišče je zato njuni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s tretjo točko 366. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. Sodišče prve stopnje bo moralo izvesti dokaze, ki sta jih predlagala predlagatelja, pa tudi nasprotne dokaze nasprotnih udeležencev, ter ugotoviti, ali sta bila predlagatelja udeleženca postopka N 54/84 ter ali sta podpisala sporno sodno poravnavo. V primeru pozitivnih odgovorov bo lahko napravilo zaključek, da gre za res transacta ter bo tu obravnavani predlog zavrglo, v nasprotnem primeru pa bo moralo njun predlog vsebinsko obravnavati.

Op. št. (1): (Še)le tedaj bi bila vezana na razloge, iz katerih je sodno poravnavo mogoče izpodbijati (drugi odstavek 392. člena ZPP).