Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov preloži narok le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 41150/2014 z dne 27. 3. 2014, v prvem in tretjem odstavku izreka, tako da je tožena stranka dolžna tožeči plačati znesek 27.809,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2012 do plačila in znesek 11.019,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2012 do plačila ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2014 dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka v znesku 834,00 EUR s pripadki. Iz razlogov sodbe sledi, da kreditojemalec družba U., d. o. o., ni vrnilo kredita po dveh kreditnih pogodbah. Za zavarovanje teh obveznosti navedene družbe se je z dvema poroštvenima izjavama toženec kot fizična oseba zavezal kot porok in plačnik. V poroštvenih izjavah je potrdil, da je seznanjen z obveznostmi dolžnika do banke, da mu je bila kopija obeh kreditnih pogodb izročena in da banki jamči, da bo pravočasno in v celoti izpolnil vse obveznosti po pogodbi ob zapadlosti.
2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožuje toženi, ki v obrazložitvi navaja, da ga sodišče ni zaslišalo, prav tako ni zaslišalo prič, ki jih je predlagal, čeprav je ves čas zatrjeval, da se ni zavedal, da podpisuje poroštveno izjavo in tega tudi ni hotel. Sodišče ni ugotavljalo, ali je bil toženi tisti, ki je dejansko podpisal poroštveno izjavo. Pri svojem delu je kot direktor podpisoval zelo veliko listin in vsake, ki jo je podpisal, ni prebral. Kljub temu, da je tožena stranka prerekala tožbeni zahtevek tudi po višini, sodišče sodnega izvedenca finančne stroke ni postavilo. Tožeča stranka ni izkazala stroškov za poštnino in drugih materialnih stroškov, sodna taksa pa je priznana v previsokem znesku.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče je na prvi narok za glavno obravnavo z vabilom na zaslišanje vabilo tudi toženca. Njegovo odsotnost na naroku je opravičil odvetnik, češ, da toženčeva žena potrebuje zdravstveno pomoč. Do zaključka glavne obravnave toženi dokazila v zvezi z zatrjevanimi okoliščinami ni predložil, zato svoje odsotnosti na prvem naroku za glavno obravnavo ni pravnoveljavno opravičil. Pristopil ni niti na drugi narok, poslal pa je zdravniško potrdilo, iz katerega sledi, da zaradi bolečin v križu ni sposoben za vožnjo, zato se mu odsvetuje obravnava na sodišču. Sodišče zaradi zdravstvenih razlogov narok preloži le, če je bolezen nenadna in nepredvidljiva in stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora predložiti zdravniško potrdilo, izdano na obrazcu skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (115. člen ZPP). Toženi takšnega potrdila ni predložil. Iz zdravniškega potrdila, ki ga je predložil, ne sledi, da je njegovo zdravstveno stanje takšno, da mu onemogoča prihod na sodišče in sodelovanje na naroku. Četudi zaradi bolečin v križu ne bi mogel peljati avtomobila, bi ga lahko pripeljal kdo drug. Ker toženi ni dokazal, da iz opravičljivih razlogov ni mogel pristopiti na narok, kjer bi bil zaslišan, očitana absolutna kršitev postopka iz 8. točke 339. člena ZPP ni bila zagrešena.
5. Ker se toženi v pritožbi sklicuje, da ni prepričan, ali je podpis na poroštveni izjavi njegov, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je imel možnost predlagati izvedenca grafologa, ki bi to preveril, vendar tega ni storil. Enako velja za dokaz z izvedencem, ki naj bi preveril višino terjatve. Tudi tega dokaza tožena stranka ni predlagala, tožeča stranka pa je kot dokaz o višini dolga predložila overjene izpise iz poslovnih knjig in tako zadostila dokaznemu bremenu, da mora izkazati višino terjatve.
6. Toženi še navaja, da je kot direktor podjetja podpisoval veliko listin, zato vsake ni prebral in se sploh ni zavedal, da podpisuje poroštveno izjavo, in te ni hotel podati. Smiselno se sklicuje na zmoto, ki mora biti, če naj bi bila upoštevna, opravičljiva. Okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče opredeliti, da je toženi poroštveno izjavo podpisal v opravičljivi zmoti, ta ne navaja. Navedba, da je podpisoval veliko listin in da zato vseh ni prebral, pa napotuje kvečjemu na zaključek, da zmota ne bi mogla biti opravičljiva in zato tudi ne upoštevna. Takšnega zaključka ne bi moglo spremeniti niti dejstvo, da se o poroštvu, ko je bila podpisana kreditna pogodba, pravdni stranki nista pogovarjali, kar naj bi potrdila priča R. K. Ne gre prezreti niti, da je bila ena od poroštvenih izjav podpisana 7. 11. 2011, kreditna pogodba pa dan kasneje, 8. 11. 2011. Zato absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče priče ni zaslišalo, ni bila zagrešena.
7. Skupna sodna taksa za postopek na prvi stopnji znaša 873,00 EUR. Ker je bilo 44,00 EUR plačanih v izvršilnem postopku, ostane za plačilo še 829,00 EUR. Tožeča stranka je upravičena do stroškov fotokopiranja v višini 3,00 EUR ter stroškov za priporočeno poštno pošiljko v višini 2,00 EUR.
8. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje ob uporabi določila 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
10. Tožena stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).