Jedro

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dovoljen, čeprav v konkretnem primeru na drugi strani ni nasprotne stranke oziroma oškodovanca, ki bi z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje utrpel kakšne posledice oziroma izgubil kakršnekoli pravice, vendar ta okoliščina ne vpliva na vprašanje dovoljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niti samo po sebi ne predstavlja razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčeva predloga za vrnitev v prejšnje stanje (kot nedovoljenega) in za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot prepoznega) ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, kot navaja iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1), predvsem pa zaradi kršenja 2., 14., 22. in 23. člena Ustave RS. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje oziroma prične postopek za oceno ustavnosti in legitimnosti pri Ustavnem sodišču ali zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 5. 2020 storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 21. 2. 2020. Ta sklep je bil storilcu vročen 18. 5. 2020 in je po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča postal pravnomočen 27. 5. 2020. Tako bi storilec moral predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 11. 6. 2020, tak predlog pa je skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (zaradi zamude roka za vložitev predloga) za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložil šele 8. 7. 2020. 5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na uporabo katerega napotuje 3. alineja prvega odstavka 67. člena ZP-1, predlog za vrnitev v prejšnje stanje možno vložiti le, če je storilec iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev pravnega sredstva (pritožbe ali napovedi pritožbe), kot tudi, da se lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži samo zaradi zamude procesnega, ne pa tudi materialnopravnega roka in da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok. Sodišče prve stopnje se je pri utemeljevanju svoje obrazložitve pravilno oprlo na sklepe Višjega sodišča v Celju EPVD 21/2014 z dne 24. 3. 2014 in EPVDp 69/2017 z dne 5. 9. 2017. Zato ima pritožnik prav, da gre za stališče sodne prakse, vendar pa nikakor ne gre zgolj za „neosnovano pravno teorijo, ki bi jo lahko razumel samo pravni teoretik, ki nima več stika z realnim življenjem“, kot neutemeljeno očita pritožnik sodišču. Pritožbeno sodišče je v omenjenih sklepih pojasnilo, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče šteti kot pravno sredstvo (saj lahko storilec tak predlog vloži šele po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v njem pa tudi ne more uveljavljati nobenih kršitev pri odločanju prvostopenjskega sodišča kar je namen pravnih sredstev), da je azto predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šteti kot vlogo, s katero storilec uveljavlja neko pravico oziroma možnost, ki jo nudi zakon in ga je šteti kot ″primarni zahtevek″ v postopku za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je rok za vložitev tega predloga, s katerim se začne ta postopek, nedvomno materialnopravno pravni rok.

6. Nadalje je potrebno upoštevati, da je institut vrnitve v prejšnje stanje namenjen omilitvi strogih pravil o prekluzijah v postopku in da lahko (v primeru dovolitve vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva) predstavlja tudi poseg v institut pravnomočnosti, ki zagotavlja pravno varnost in nespremenljivost sodno urejenih pravnih razmerij. Ker tak poseg predstavlja izjemo, je potrebno možnost vrnitve v prejšnje stanje razlagati ozko, čemur pritrjuje tudi pritožnik z navedbami, da mora sodišče skrbno preučiti razloge za vrnitev v prejšnje stanje v strogem in najožjem smislu oziroma interpretaciji.

7. Pritožnik sicer pravilno navaja, da v konkretnem primeru na drugi strani ni nasprotne stranke oziroma oškodovanca, ki bi z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje utrpel kakšne posledice oziroma izgubil kakršnekoli pravice, vendar ta okoliščina ne vpliva na vprašanje dovoljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niti samo po sebi ne predstavlja razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Tako so nerelevantne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da bodo zanj v posledici zavrženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje nastale zelo hude posledice v smislu možnosti pridobitve nove zaposlitve in izpolnjevanja obveznosti, ki mu jih naložil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelni osebi. Povedano drugače posledice, ki jih bo za storilčevo življenje in izpolnjevanje obveznosti imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi nepravočasne vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne morejo spremeniti dejstva, da je storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedovoljen, sam predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa prepozen.

8. Ker je glede na zgoraj pojasnjeno možnost vrnitve v prejšnje stanje potrebno razlagati ozko, tudi na podlagi pravila o smiselni uporabi predpisa ni mogoče širiti možnosti vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi na primere, za katerega vrnitev v prejšnje stanje zakonsko ni dovoljena. Storilec ima sicer prav, da je ZP-1 novejši zakon od ZKP in da ob uvedbi pravil za vrnitev v prejšnje stanje v ZKP postopek za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sploh še ni obstajal, zaradi česar ga zakonodajalec ni mogel predvideti v določbah ZKP, vendar to ne pomeni, da bi zaradi tega bilo potrebno za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje v rednem sodnem postopku o prekršku uporabljati določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot navaja storilec v pritožbi. Tako postopanje bi namreč predstavljalo izrecno kršitev določb ZP-1, saj se lahko v skladu z 58. členom ZP-1 določbe ZUP smiselno uporabljajo le v hitrem postopku o prekršku, medtem ko se v rednem sodnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP.

9. Ne glede na izpostavljeno razliko v uporabi procesnih predpisov, ko se v hitrem postopku o prekršku smiselno uporablja ZUP, v rednem postopku o prekršku pa ZKP, pritožbeno sodišče ne sledi mnenju storilca, da taka ureditev predstavlja kršitev iz 13., 22. in 23. člena Ustave, ki zagotavljajo enakost pred zakonom, enako varstvo pravic ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Z normativnega vidika je namreč nedvomno zagotovljena enakost vseh udeležencev, ki se znajdejo v postopku za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne glede na to, kateri procesni predpis se uporablja v posamezni vrsti postopkov po ZP-1 za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče zato ni sledilo pobudi za prekinitev predmetnega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti ZP-1. 10. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zavrže kot nedovoljen, je glede na navedeno pravilna in zakonita. Ob pravilni presoji glede dovoljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je pravilna tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prepozen ter je pravilna in utemeljena tudi odločitev o zavrženju tega predloga, ki je storilec v pritožbenih navedbah izrecno niti ne izpodbija.

11. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

12. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.