Jedro

Ker je Agencija Republike Slovenije za plačilni promet s 1.1.2003 prenehala obstajati, ne more več biti stranka v tem postopku.

Izrek

1. Izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže. 2. Tožena stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 65. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi tožeče stranke in naložilo toženi stranki Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, Ljubljana, da mora v roku 60 dni po pravnomočnosti te sodbe izdati odločbo o zahtevi tožeče stranke za spremembo deponiranih podpisov (1. točka izreka sodbe in sklepa) ter zavrnilo zahtevek za povrnitev škode (2. točka izreka sodbe in sklepa), s sklepom (3. točka izreka sodbe in sklepa) pa je in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopno sodišče navaja, da je v obravnavanem sporu bistveno vprašanje, ali bi morala tožena stranka izdati odločbo, s katero bi odločila o zahtevku tožeče stranke za spremembo podpisnikov plačilnih nalogov (podpisi oseb, pooblaščenih za podpisovanje plačilnih nalogov, morajo biti po Zakonu o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, deponirani pri Agenciji). Navaja, da se je glede tega vprašanja izreklo že Vrhovno sodišče RS v sodbi št. I Up 527/99-2 z dne 15.7.1999. V navedeni sodbi je Vrhovno sodišče RS sprejelo stališče, da, če gre za spremembo podpisnikov plačilnih nalogov, gre za spremembo podatkov v registru imetnikov računov in če Agencija Republike Slovenije za plačilni promet v uradni evidenci ne izvede prijavljenih podatkov, mora glede na javno pooblastilo, ki ga ima po določbah 2. odstavka 4. člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (ZAPPNI, Uradni list RS, št. 48/94 in 58/95) prijavo za spremembo podpisnikov zavrniti z odločbo, sicer gre za molk organa. V obravnavani zadevi je prvostopno sodišče sledilo temu stališču. Ker je prvostopno sodišče ugotovilo in ni sporno, da tožena stranka ni izdala odločbe o spremembi podpisnikov plačilnih nalogov in da so podani procesni pogoji za tožbo zaradi molka organa po določbah 26. člena ZUS, je ugodilo tožbi in toženi stranki naložilo, da v določenem roku takšno odločbo izda.

Tožena stranka vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi, na katero se sklicuje prvostopno sodišče (I Up 527/99), in s tem prvostopnega sodišča v obravnavani zadevi, napačno. Smiselno ponovi navedbe iz odgovora na tožbo in med drugim še navaja, da bi sodišče moralo upoštevati odmik časa in praktično neizvršljivost odločitve o navedeni vlogi za spremembo podpisnikov plačilnih nalogov, predvsem pa, da skladno z Zakonom o plačilnem prometu (ZPlaP, Uradni list RS, št. 30/2002) Agencija Republike Slovenije za plačilni promet od 1.7.2002 ne opravlja več plačilnega prometa. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi oziroma da razveljavi 1. in 3. točko izreka sodbe in sklepa ter da tožeči stranki naloži povrnitev stroškov, vključno s stroški te pritožbe, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

K 1. točki izreka: Ob reševanju pritožbe je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča in tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo dne 3.7.2002 naložilo Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet RS, da mora v roku 60 dni po pravnomočnosti te sodbe izdati odločbo o zahtevi tožeče stranke za spremembo deponiranih podpisov podpisnikov plačilnih nalogov. Svojo odločitev je oprlo na določbe ZAPPNI, po katerih je bila Agencija Republike Slovenije za plačilni promet pristojna voditi register imetnikov računov. Ker je skladno z 2. odstavkom z 79. členom ZPlaP Agencija Republike Slovenije za plačilni promet končala vse storitve plačilnega prometa s potekom dne 30.6.2002, so morali po 2. odstavku 81. člena ZPlaP imetniki transakcijskega računa, ki so imeli ob uveljavitvi tega zakona odprt račun pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, do tega roka tudi prenesti denarno dobroimetje z računa, ki ga je vodila Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, na transakcijski račun pri izvajalcu plačilnega prometa in zapreti račun pri Agenciji. Ker pa je prvostopno sodišče izdalo izpodbijano sodbo v tej zadevi dne 3.7.2002, to je že takrat, ko Agencija Republike Slovenije za plačilni promet (v obravnavani zadevi tožena stranka) ni več opravljala plačilnega prometa, s 1.1.2003 pa je tudi prenehala obstajati (4. odstavek 84. člena ZplaP), Agencija Republike Slovenije za plačilni promet ne more biti več stranka v tem postopku. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odstavka 75. člena ZUS s sklepom razveljavilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča in tožbo zavrglo.

K 2.točki izreka: V skladu z določbami 3. odstavka 23. člena ZUS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, ker je sodišče odločalo le o zakonitosti upravnega akta.