Jedro

ZNP-1 ima o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (42. člen ZNP-1). Tako lahko sodišče po prvem odstavku 18. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do konca prvega naroka, če naroka ni, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji. Glede na navedeno se je Okrožno sodišče v Mariboru smelo izreči za nepristojno, saj sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na naroku 2. 9. 2020 predlagala, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ker imata oba ter tudi tretja nasprotna udeleženka sedaj stalno prebivališče v Ljubljani, kar je po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Mariboru, ki je nato že na naroku razglasilo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklep je nato pisno izdalo 8. 9. 2020.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je 8. 9. 2020 izdalo sklep II N 519/2019, s katerim je odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi in da se zadeva odstopi krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev je utemeljilo na ugovoru krajevne nepristojnosti predlagatelja in druge nasprotne udeleženke, ki sta ga ta podala na naroku 2. 9. 2020, ko sta pojasnila, da živita v zunajzakonski skupnosti ter imata druga nasprotna udeleženka in tretja nasprotna udeleženka (mld. A. A.) zadnjih nekaj mesecev stalno prebivališče prijavljeno v Ljubljani. Ker je sodišče po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo, da imata druga in tretja nasprotna udeleženka sedaj stalno prebivališče v Ljubljani (ob vložitvi predloga sta ga imeli v Mariboru), je iz razlogov smotrnosti ugodilo predlogu predlagatelja in druge nasprotne udeleženke. Pojasnilo je še, da je predlagatelj 26. 9. 2019 podal predlog, s katerim se je zavzemal za izpodbijanje in ugotovitev očetovstva kot tudi za dodelitev mld. A. A. v njegovo varstvo in vzgojo, določitev stikov in preživnine, z vlogo z dne 27. 12. 2019 pa je predlagatelj predlog deloma umaknil in odslej izpodbija očetovstvo prvega nasprotnega udeleženca in predlaga, da sodišče ugotovi, da je on oče mld. A. A. 2. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (drugi odstavek 24. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Opozorilo je, da je Okrožno sodišče v Mariboru sklep z dne 8. 9. 2020 izdalo po opravljenem naroku 2. 9. 2020. Ker se je stalno prebivališče druge in tretje nasprotne udeleženke spremenilo šele potem, ko se je nepravdni postopek pred Okrožnim sodišče v Mariboru že začel, to glede na pravilo o perpetuaciji krajevne pristojnosti po tretjem odstavku 17. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) nima vpliva na nadaljnjo pristojnost tega sodišča (iste vrste). Ker se je Okrožno sodišče v Mariboru izreklo za nepristojno po opravljenem naroku 2. 9. 2020 (pri čemer iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi kdo od nasprotnih udeležencev v odgovoru na predlog ugovarjal krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Mariboru), je bilo glede na prvi odstavek 22. člena ZPP to prepozno. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča III R 47/2018. 3. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. Za odločanje o nepravdnih zadevah je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež. V vlogi, s katero je Okrožno sodišče v Ljubljani sprožilo spor o pristojnosti, sicer pravilno navaja določila ZPP o tem, do kdaj se sme sodišče izreči za krajevno nepristojno. Preizkus krajevne pristojnosti je v pravdnem postopku namreč zaradi uresničitve načela ekonomičnosti in pospešitve postopka časovno zelo omejen. Vendar pa ima ZNP-1 o vprašanju, do katerega trenutka se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, posebno (specialno) določilo, zaradi česar je smiselna uporaba določb ZPP izključena (42. člen ZNP-1). Tako lahko sodišče po prvem odstavku 18. člena ZNP-1 po uradni dolžnosti ali na predlog udeleženca izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do konca prvega naroka, če naroka ni, pa do izdaje odločbe na prvi stopnji. Po drugem odstavku 18. člena ZNP-1 pa lahko sodišče, ki vodi postopek, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena tega zakona1. Iz spisa (list. št. 89) je razvidno, da sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka na naroku 2. 9. 2020 predlagala, da se zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, saj imata oba ter tudi tretja nasprotna udeleženka sedaj stalno prebivališče v Ljubljani, kar je po vpogledu v centralni register prebivalstva ugotovilo tudi Okrožno sodišče v Mariboru, ki je nato že na naroku 2. 9. 2020 razglasilo sklep, s katerim se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklep je nato pisno izdalo 8. 9. 2020. Glede na navedeno se je Okrožno sodišče v Mariboru smelo izreči za nepristojno. Navedeno je narekovalo odločitev, ki je razvidna iz izreka tega sklepa.

1 Po drugem odstavku 6. člena ZNP-1 mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.