Jedro

Tudi če priča ni izpovedala po resnici oziroma ne dovolj prepričljivo, to samo po sebi ne pomeni, da je neresnično vse, kar je povedala. Pritožbeno sodišče se strinja, da je z izpovedbo te priče dokazano, da je bil toženec s količino na prevzemno mesto pripeljanega lesa seznanjen, saj je bil od te količine odvisen ne le strošek za delo tožničinega sekača, ampak predvsem tudi višina kupnine, ki jo je moral toženec plačati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo zahteva še neplačan del kupnine za prodan les. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo in tožencu naložilo plačilo 911,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 2019 dalje (točka I izreka sodbe). Višji zahtevek je zavrnilo in tožencu naložilo, da tožnici plača tudi 70,67 EUR stroškov postopka s pripadki (točki II in III izreka sodbe).

2. Zoper odločitev v I. in III. točki se pritožuje toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijanega dela odločitve tako, da bo zahtevek tožnice v celoti zavrnjen, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

V bistvenem navaja, da je sodišče ugotavljalo dejstva (koliko hlodovine je bilo odpeljane s prevzemnega mesta) preko trditev tožnice. Ker je zahtevala le plačilo lesa, ki je bil odpeljan z zadnjo vožnjo, je relevanten samo tisti del dokaznega postopka, ki se nanaša na ugotavljanje, kaj se je zgodilo pri zadnji vožnji in koliko lesa je bilo odpeljanega.

V nadaljevanju oporeka dokazni oceni glede vprašanja, ali je toženec vedel, koliko lesa je bilo na prevzemnem mestu. Meni, da priči A. A. ne bi smelo verjeti, saj ji tudi glede kraja merjenja in glede listine z dne 9. 10. 2019 ni. Pri ugotovitvi, da so meritve sekača najbolj natančne, sodišče ni upoštevalo, da so bile narejene v gozdu, da z njimi toženec ni bil seznanjen in da sekač lesa ni ločeval. Ne strinja se z zaključkom, da je bil ves posekan les tudi prepeljan na prevzemno mesto. Tudi debelejši in daljši sortiment je lahko celuloza (in ga zato ni na popisnih listih žage), upoštevati je treba tudi to, da je šlo za sanitarno sečnjo. Meritev sekača ne more biti podlaga odločitve tudi zato, ker vsa vrednejša hlodovina ni bila predmet pogodbe. Toženec je natančno opredelil mere hlodovine in bi bilo zato treba odšteti vso, ki temu kriteriju ne ustreza. Odstopanja med meritvami sodišče napačno razlaga. B. B. je v gozdu izmeril 292 hlodov, a le 189 takih s premerom večjim od 22 cm in dolžine najmanj 4m. Meritve na žagi so beležile 149 hlodov. Razlika znaša približno 22 %, kar ustreza oceni deleža celuloze. To kaže, da je bil na rampo prepeljan samo les, ki je po dimenzijah ustrezal naročilu toženca, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da ves les naročilu ni ustrezal in da je bil vmes tudi les, ki se je zaradi napak ocenil kot celuloza.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je sodišče odločalo v mejah trditev. Meritve B. B. so natančne in odražajo dejansko stanje na prevzemnem mestu. Sodišče je dejansko stanje ugotovilo pravilno in tudi odločilo pravilno. V nadaljevanju svoj odgovor poda tudi tožnica osebno. Predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po pregledu tožničinih navedb pred sodiščem prve stopnje pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče dejstva, koliko lesa je bilo za toženca odpeljano s prevzemnega mesta in koliko ga je še dolžan plačati, ni ugotavljalo mimo ponujenih trditev. Tožnica je že v tožbi navedla, da se je toženec zavezal, da bo za izmerjeno količino hlodovine, to je 92,95 m2, plačal po 70 EUR/m3, to je skupaj 6.475 EUR. Pojasnila je nadalje, da je toženec za 59,48 m3 hlodovine in 16 m3 celuloze plačal avans v višini 4.501,91 EUR, plačilo razlike pa mu je obljubil kasneje. Sodišče prve stopnje se je zato utemeljeno ukvarjalo s celotno količino lesa, ki je bila odpeljana in ne le s količino, ki je bila odpeljana s tretjo vožnjo.

6. Bistvene dejanske ugotovitve, ki jih je mogoče povzeti iz izpodbijane sodbe, so sledeče: Toženec se je s tožničinim možem, ki ga je tožnica pooblastila za prodajo, v septembru 2019 dogovoril za nakup hlodovine iglavcev, ki je bila primerna za ostrešne elemente in plohe, po ceni 70 EUR/m3. Dogovorjeno je bilo, da prodajalka poskrbi za sečnjo in razrez hlodovine na dolžino od 4,1 m do 8,4 m ter prevoz do prevzemnega mesta. Naknadno je bilo dogovorjeno še to, da znaša cena celuloze (gre za odpadni les, vrhovino, gnil les, les ožji od 20 cm in krajši od 4m) 21 EUR/m3. Prodajalka je poskrbela za razrez in prevoz do prevzemnega mesta. Na prevzemno mesto je bilo iz gozda pripeljano skupno 292 hlodov v skupnem volumnu 92,95 m3. S količino lesa na prevzemnem mestu je bil toženec seznanjen. Med pripeljanim lesom je bila poleg hlodovine tudi celuloza. Hlodovine je bilo 76 %, to je 70,64 m3, celuloze pa 24 %, to je 22,31 m3. Ves les je toženec na prevzemnem mestu prevzel in ga (v celoti) odpeljal na žago v nadaljnji razrez, in sicer s tremi vožnjami (22. 9. 2019, 24. 9. 2019 in 28. 2. 2019). Toženec je tožnici za kupljeni les plačal 4.501,91 EUR. Dolguje še 911,40 EUR.

7. Pritožbeno sodišče povzete dejanske ugotovitve, ki jih toženec le deloma izpodbija, sprejema. Meni namreč, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje narejena vestno, skrbno in natančno, upoštevaje metodološki napotek iz 8. člena ZPP, zaključki so logično in življenjsko prepričljivi ter preverljivo obrazloženi. Ker razlogom, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, ni kaj dodati, jih pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo, saj sta obe pravdni stranki z njimi seznanjeni. Čeprav bo na posamezne pritožbene očitke v nadaljevanju tudi konkretno odgovorilo, že sedaj poudarja, da pritožnik v pritožbi opozarja le na dele izpovedb priče A. A. in B. B. ter na nekatere posamezne okoliščine, ki bi mu bile lahko v korist, prezre pa celoto.

8. Neutemeljen je očitek, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, zakaj je verjelo priči A. A., da je z meritvami seznanil toženca. Razloge o tem je navedlo v zadnjem delu točke 8 in jih pritožbeno sodišče sprejema. Okoliščina, da sodišče priči A. A. ni verjelo, ko je izpovedoval glede kraja meritev in glede tega, ali je listino z dne 9. 10. 2019 podpisal ali ne, na to ne vpliva. Tudi, če priča o tem ni izpovedala po resnici oziroma ne dovolj prepričljivo, to samo po sebi ne pomeni, da je neresnično vse, kar je povedala. Pritožbeno sodišče se strinja, da je z izpovedbo te priče dokazano, da je bil toženec s količino na prevzemno mesto pripeljanega lesa seznanjen, saj je bil od te količine odvisen ne le strošek za delo tožničinega sekača,1 ampak predvsem tudi višina kupnine, ki jo je moral toženec plačati. Da so bili tožencu popisi izmerjenega lesa izročeni, je potrdila tudi zaslišana tožnica.2

9. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi (oziroma pri ugotavljanju količine lesne mase hlodovine, primerne za žaganje med strankama dogovorjenih dimenzij, prodaja katere je bila med pogodbenikoma dogovorjena v višini 70 EUR/m3) utemeljeno izhajalo iz meritev, ki jih je s pomočjo A. A. izvedel sekač B. B. Kot je pojasnilo v izpodbijani sodbi in pritožnik tega s pritožbo ne izpodbija, količina (292 hlodov v skupnem volumnu 92,95 m3) ustreza obsegu sečnje iglavcev v tožničinem gozdu, kot izhaja iz odločb Zavoda za gozdove Slovenije. Ugotovilo je nadalje, da meritve na žagi pomembno odstopajo od B. B. meritev, saj meritve B. B. beležijo 292 hlodov, od tega 189 takšnih s premerom večjim od 22 cm in dolžini najmanj 4 m, meritve na žagi pa le 149 takih hlodov.3 Sodišče je opozorilo tudi na to, da nekaj debelejših in daljših kosov sortimentov iz prevzema na žagi sploh ni razvidno. B. B. je tudi sicer meril zelo natančno, saj je vsako deblo, preden ga je naložil na prikolico za odvoz, (pravilno) meril na sredini in to, za razliko od meritev na žagi, dvakrat ali trikrat. Na žagi je prišlo tudi do zaokroževanja dolžin. B. B. meritve je dodatno preveril še A. A. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja na izpovedbo priče C. C., da je hlode dejansko ocenjeval na oko, pri čemer je pravilnost te ocene preveril po dolžini stroja in je posamezen hlod izmeril le, če je o pravilnosti ocene podvomil. 10. Pritožnik povzeto dokazno oceno izpodbija s tem, da opozarja na to, da so bile meritve B. B. narejene v gozdu, pri čemer ne pojasni, kako naj bi kraj izmere vplival na same meritve. Tudi sama seznanjenost toženca z meritvami nima nobene neposredne povezave z njihovo natančnostjo. B. B. pri meritvah res ni ločeval hlodov, ki so bili primerni za hlodovino, od hlodov, ki so bili primerni za celulozo, a tudi to nima nobenega vpliva na presojo natančnosti izmere vseh debel, ki jih je bilo skupno 292. 11. Ravno dejstvo, da se debla pri izmeri niso ločevala, je bil razlog, da je sodišče v postopku (tudi s pomočjo izvedenca) posebej ugotavljalo, koliko od na prevzemno mesto odpeljanih in s strani toženca prevzetih debel je bilo takih, ki niso ustrezala kriterijem za hlodovino, primerno za ostrešje in dogovorjenim dolžinam. Ugotovljeno je bilo, da je bilo takih 24 %. Dolžinski kriterij je bil torej upoštevan. Pri tej oceni pa je bilo, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, upoštevano tudi to, da je šlo za sanitarno sečnjo, saj bi bil v nasprotnem primeru ta delež nižji. Izvedenec je pojasnil, da je pri redni sečnji delež celuloznega lesa okoli 20 %, v obravnavanem primeru, ko je bila sečnja opravljena zaradi vetroloma in na strmem terenu (in so bila drevesa dodatno poškodovana), pa je ta % višji.

12. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je lesna masa za žaganje primerne hlodovine znašala 70,64 m3, preostalih 22,31 m3 pa je predstavljalo celulozo, je tako pravilna. Ob upoštevanju dogovorjenih odkupnih cen, ter že plačanega zneska v višini 4.501,91 EUR, pa je pravilen tudi zaključek, da toženec tožnici ni poravnal celotne kupnine in ji dolguje še plačilo 911,40 EUR.

13. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ker toženec s pritožbo ni uspel, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnici so nastali stroški v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo. Ob upoštevanju določbe 155. člena ZPP je stranka dolžna povrniti nasprotni stranki le tiste stroške, ki so bili potrebni za postopek. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da stroški, ki so nastali z vložitvijo odgovora na pritožbo, niso bili potrebni, saj v odgovoru na pritožbo ni navedeno nič takega, kar bi pripomoglo k odločitvi o pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da te stroške tožnica nosi sama.

1 Glej izpovedbo priče B. B. (zapisnik naroka 8. 7. 2021, stran 4, list. št. 34) 2 Glej izpovedbo tožnice (zapisnik naroka 10. 6. 2021, list. št. 24). 3 Pri tem toženec v pritožbi razliko (med 189 in 149) neutemeljeno pojasnjuje s trditvijo, da je bil na rampo (prevzemno mesto) prepeljan samo les, ki je po dimenzijah ustrezal naročilu, in razlika 40 hlodov predstavlja delež celuloze (22 %). Izvedeni dokazi so namreč potrdili, da je bil na prevzemno mesto prepeljan ves les, ki ga je B. B. izmeril in je naveden v njegovih meritvah. Slednji je namreč pojasnil, da je bil ves les, ki je bil odpeljan na prevzemno mesto, izmerjen in vnešen v tabele, v gozdu so ostale le veje in vrhovi. V tabelah pa so, kot je ugotovilo sodišče tudi debla, ki so krajša in tanjša, torej celulozni les. Da so bila na prevzemno mesto prepeljana tudi debla, ki niso ustrezala kriterijem za hlodovino (celuloza), potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje (ki ima podlago v izpovedbi prič D. D. in E. E., v predloženih fotografijah in mnenju izvedenca), da je bila s tretjo vožnjo na žago prepeljana v glavnem celuloza, količina tega lesa (po oceni izvedenca je bilo na kamionu pri tretji vožnji naloženo med 20 do 24 m3 lesa) pa ustreza oceni deleža celuloze (24 %) v celotni količini lesa, ki jo je toženec prevzel (92,95 m3), to količini 22,31 m3.