Jedro

Ker se je postopek, v katerega je tožnica hotela vstopiti, že ustavil, tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, saj se njen položaj, četudi bi s tožbo v tem upravnem sporu uspela, več ne bi mogel izboljšati, kar velja še posebej tudi glede na izid postopka, ki izhaja iz sklepa o ustavitvi, namreč da so pogoji za popravek DDV izpolnjeni. Upoštevati pa je treba tudi, da se vstop v postopek lahko zahteva samo tekom postopka na prvi stopnji, kasneje pa le še s pritožbo oz. predlogom za obnovo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožnice za priznanje lastnosti stranke oziroma stranskega udeleženca v zadevi postopka nadzora obračuna davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za obdobje april do junij 2016 davčnemu zavezancu A. d.o.o. (v nadaljevanju družba A. d.o.o.), glede stroškov pa odločil, da tožnica trpi lastne stroške postopka. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica po pooblaščencu poslala poziv za plačilo zarubljene denarne terjatve tožničinega dolžnika, družbe A. d.o.o., do toženke, ki ga je prvostopenjski davčni organ prejel 31. 8. 2016. Ta poziv je temeljil na sklepu Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici VL 22000/2016 z dne 12. 7. 2016, kot je bil popravljen dne 14. 7. 2016, in sklepu z dne 29. 8. 2016, s katerim je sodišče opravilo prenos zarubljene terjatve dolžnika, družbe A. d.o.o., na upnika - tožnico. Dne 7. 12. 2016 in 28.12.2016 pa je prvostopenjski davčni organ prejel tudi tožničini vlogi za priznanje lastnosti stranke oz. stranskega udeleženca v postopku nadzora obračuna DDV za obdobje april do junij 2016 pri družbi A. d.o.o.. Prvostopenjski davčni organ je navedel, da mu sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici VL 22000/2016 z dne 12. 7. 2016 ni bil vročen, kar je nepravilno, ter da terjatve družbe A. d.o.o. iz naslova preveč plačanega davka ne morejo biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih in tudi ne predmet izvršbe, kar pomeni kršitev materialnega prava. Skladno z 42. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je lahko stranka oseba, na zahtevo katere je bil začet postopek oz. zoper katero teče postopek. V 43. členu ZUP pa je nadalje določeno, da ima pravico do udeležbe v postopku kot stranski udeleženec tudi oseba, ki izkaže pravni interes, tj. tista, ki zatrjuje, da v postopek vstopa zaradi varstva svojih pravnih koristi. Ker sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici VL 22000/2016 z dne 29. 8. 2016 še ni pravnomočen in ker terjatve iz naslova preveč plačanega davka ne morejo biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih in tudi ne predmet izvršbe in ker terjatev ni prešla na novega upnika, tožnica ne izkazuje pravnega interesa za priznanje vloge stranke oz. stranskega udeleženca.

2. Po pritožbi tožnice je drugostopenjski davčni organ izpodbijani sklep potrdil. Navedel je, da tožnica ne zatrjuje, da bi bila davčna zavezanka, plačnica davka oz. oseba, ki bi bila v postopku davčne izvršbe dolžna poravnati davek, v v smislu določil 12. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Sklicevanje zgolj na prenos terjatve v postopku pred sodiščem ne zadostuje za priznanje statusa v postopku nadzora predmetnega obračuna. Tožnica v svojih vlogah ni zatrjevala, da bi se tudi zoper njo vodil postopek nadzora in da bi okoliščine glede družbe A. d.o.o., ki bi jih pri tej družbi ugotovil prvostopenjski davčni organ, lahko vodile do ugotovitve dejstev, ki se nanašajo neposredno na tožnico na način poslabšanja njenega položaja. Tožnica je svoj pravni interes utemeljevala na postopku sodne izvršbe. Iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru II Ip 804/2016 z dne 3. 1. 2017 izhaja, da je tožnica zgolj pridobila pravico zarubljeno terjatev izterjati namesto družbe A. d.o.o.. Tožnica bi morala izkazati svoj pravni interes, ki naj bi ga imela v postopku, vodenem zoper družbo A. d.o.o., ne pa le navajati, da je sprožila zoper družbo A. d.o.o. postopek sodne izvršbe. Kar se tiče morebitnega nespoštovanja sodnih sklepov s strani prvostopenjskega davčnega organa, bo tožnica lahko sprožila sodne postopke. Tožnica bi morala izkazati in ne zgolj zatrjevati svoj interes, ta pa mora biti pravni in ne zgolj dejanski. Tožnica ne more biti stranka oz. stranski udeleženec, saj terjatve zavezancev za davek po 97. členu ZDavP-2 ne morejo biti predmet razpolaganja v civilnih zadevah niti predmet izvršbe.

3. Tožnica je vložila tožbo zoper izpodbijani sklep, v kateri navaja, da je v teku davčni postopek glede zahtevka za vračilo presežka DDV družbe A. d.o.o.. V korist tožnice je bila v izvršilnem postopku zarubljena terjatev družbe A. d.o.o. do toženke, ta terjatev pa je bila prenesena tožnici v izterjavo. Glede na to je tožnica pri toženki terjala z več vlogami, med drugimi tudi z vlogo z dne 30. 8. 2016, priznanje statusa stranke v postopku odločanja o zahtevku za vračilo DDV, saj je glede na sklepe izvršilnega sodišča postala upravičenec za izterjavo tožnica, podredno pa je terjala priznanje statusa stranskega udeleženca, vročanje vseh pisanj in izplačilo zahtevka iz naslova DDV. Toženka o tožničinih vlogah sprva ni odločila, dokler ni izdala izpodbijanega sklepa. Tožnica v tožbi ponavlja svoje navedbe in dokazne predloge iz svojih treh vlog, ki jih je naslovila v davčnem postopku na prvostopenjski davčni organ, in iz svoje pritožbe zoper izpodbijani sklep. Uveljavlja vse tožbene razloge in dodatno tudi kršitev ustavnih pravic. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in odločbe drugostopenjskega davčnega organa o zavrnitvi tožničine pritožbe zoper izpodbijani sklep ter priznanje statusa stranke oz., podredno, stranskega udeleženca, vse pa s stroškovno posledico.

4. Toženka je na tožbo odgovorila, v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih izpodbijanega sklepa. Opozarja, da tožnica s svojo vlogo z dne 30. 8. 2016 ni zahtevala priznanja statusa, temveč le plačilo zarubljene terjatve, z izpodbijanim sklepom pa se je odločalo o vlogah tožnice z dne 6. in 28. 12. 2016. Toženka predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene oz. njeno zavrženje, saj tožnica več nima interesa zanjo, ker je bil postopek, v katerega hoče tožnica vstopiti, že ustavljen.

5. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnica med drugim navede, da je z vsako svojo vlogo uveljavljala in izkazala pravni interes za udeležbo v predmetnem postopku, o vsaki vlogi pa je organ dolžan tudi odločiti. Že s tem, ko je tožnica terjala plačilo zarubljene terjatve, je zahtevala status stranke. Zoper zapisnik prvostopenjskega davčnega organa DT 42301-335677/2016-10 z dne 6. 12. 2016, ki ga tožnici ni vročila toženka, ampak ji ga je izročila družba A. d.o.o. vsled sklepa o rubežu in prenosu v izterjavo, četudi z zamudo, je tožnica podala pripombe, ki jih je toženka upoštevala in izdala sklep DT 42301-335677/2016-19 z dne 19. 5. 2017, s katerim je delno ustavila predmetni postopek, namreč v delu, začetem po uradni dolžnosti, medtem ko pa se odločanje o načinu izplačila nadaljuje. Toženka je sicer izdala Obvestilo o izvršenih pobotih in spremembah na kontih DT 4290-7/2017-47889 014222-00 z dne 19. 5. 2017, s katerim je sicer odločila, da se predmetna priznana terjatev poblača s pobotom z nasprotnimi terjatvami toženke do družbe A. d.o.o., a je tožnica to s pritožbo dne 22. 9. 2017 izpodbijala. Zato postopek uveljavljanja terjatve za izplačilo presežka DDV še ni v celoti zaključen in ima tožnica pravni interes za udeležbo v tem postopku.

6. Toženka je na to pripravljalno vlogo odgovorila rekoč, da predmet presoje ni bilo kakšno obvestilo ali pobot in organi pri nadzoru pridobivajo podatke tudi od drugih oseb, ne le od zavezancev, a kljub temu to ne pomeni, da bi takšne osebe postale stranke v postopku. Ponovno predlaga zavrnitev tožbe.

7. Družba A. d.o.o. na vročene ji vloge ni odgovorila.

8. Tožba se zavrže. 9. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo v upravnem sporu izboljšal svoj pravni položaj.

10. Toženka je v svojem odgovoru na tožbo izpostavila, da se je postopek nadzora obračuna DDV za obdobje april do junij 2016 v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do popravka obračunanega DDV, v zvezi s katerim tožnica hoče vstopiti v postopek, že ustavil. Tožnica je tozadevno v svoji pripravljalni vlogi navedla, da je sicer res prišlo do ustavitve postopka, vendar po njenem mnenju le v delu, ki se je vodil po uradni dolžnosti, medtem ko se postopek nadaljuje glede načina izplačila terjatve, o čemer je toženka izdala obvestilo glede pobota.

11. Glede tega, po presoji sodišča za ta upravni spor ključnega vprašanja, sodišče sodi, da se je postopek, v katerega je tožnica želela vstopiti bodisi kot stranka bodisi kot stranska udeleženka, že končal in ustavil. Namreč, tožnica je zahtevala priznanje statusa v postopku vezano na s strani družbe A. d.o.o. vložen DDV-O obrazec z dne 13. 6. 2016. Prvostopenjski davčni organ je tozadevno vodil postopek pod opravilno številko DT 42301-335677/2016, in sicer je šlo za postopek po uradni dolžnosti zaradi nadzora tega davčnega obračuna, ki se je s sklepom z dne 19. 5. 2017 ustavil, kar po presoji sodišča povsem jasno izhaja iz njegovega dispozitiva. To se je zgodilo po tem, ko je bilo tožnici z izpodbijanim sklepom zavrnjeno priznanje statusa stranke oz. stranskega udeleženca. Predmetni sklep o ustavitvi postopka ni izpodbijani akt v tem upravnem sporu, ravno tako pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu akti iz zadeve pod drugo opravilno številko (DT 4290-7/2017-47889).

12. Ker se je postopek, v katerega je tožnica hotela vstopiti, že ustavil, je sodišče ocenilo, da tožnica ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, saj se njen položaj, četudi bi s tožbo v tem upravnem sporu uspela, več ne bi mogel izboljšati, kar velja še posebej tudi glede na izid postopka, ki izhaja iz sklepa o ustavitvi, namreč da so pogoji za popravek DDV izpolnjeni. Upoštevati pa je treba tudi, da se vstop v postopek lahko zahteva samo tekom postopka na prvi stopnji, kasneje pa le še s pritožbo oz. predlogom za obnovo.1 Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe, zato se sodišče do tožbenih navedb ne opredeljuje.

13. Glede na zgoraj navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrglo, ker izpodbijani sklep očitno ne posega v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist tožnice.

14. Sodišče je v zadevi odločalo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alinee drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 15. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Prim. Breznik, Janez, et al., Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 476.