Jedro

Dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki (tožnici). Pri tem je treba permisivno razlagati okoliščine, ko je odstop utemeljen oziroma restriktivno okoliščine, ko je odstop neutemeljen.

DDV se obračunava po stopnji, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka (prvi odstavek 40. člena ZDDV-1). Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1). Zato je pritožbeno sodišče v skladu z navedenima določbama ZDDV-1 DDV v višini 22 % obračunalo zgolj za storitve, ki so bile opravljene po uveljavitvi 22 % DDV, torej po 1. 7. 2013.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:

1. "Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: Tožena stranka S. d. o. o., je dolžna tožeči stranki V. d. o. o., plačati 135.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2011 do plačila v roku 15 dni pod izvršbo.

2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 3.021,18 EUR stroškov pravdnega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Pritožba tožeče stranke se zavrne.

III. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 4.295,10 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 31.530,00 EUR tožnici s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od 4. 6. 2012 do plačila (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek tožnice je zavrnilo (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožnica zoper II. in III. točko izreka navedene sodbe vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in toženki naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožnice.

4. Tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek ter tožnici naloži plačilo pritožbenih stroškov toženke.

5. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnim strankam, ki nanju nista odgovorili.

6. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena, pritožba tožene stranke pa je utemeljena.

7. Nesporno dejansko stanje: - V. d. d. je z naročnikom (Republiko Slovenijo, v nadaljevanju RS) sklenil pogodbo št. 3311-08-236083, katere predmet je bila izdelava projektne dokumentacije; - V. d. d. je izdelavo dokumentacije zaupal tožnici, s katero je sklenil Pogodbo št. 1/2009 za izdelavo projektov za Šolski center R., katerega naročnik (in investitor) je bilo Ministrstvo za šolstvo in šport; - nad družbo V. d. d. je bil začet stečajni postopek, posledično je odstopil od pogodbe z RS in tožnico; - toženka S. d. o. o. je odkupila poslovno celoto - pravice in obveznosti družbe V. d. d. po pogodbi z RS (vendar ni prevzela obveznosti po pogodbi s tožnico); - dne 1. 8. 2011 sta pravdni stranki podpisali Pismo o nameri (priloga A2) za sklenitev projektantske pogodbe, ki je vsebovalo odložni pogoj - dano soglasje investitorja (RS-Ministrstvo za šolstvo in šport) za vstop toženke v pogodbo; - iz neizpodbijane ugotovitve prvostopenjskega sodišča (ter prilog B4, B8 in B10) izhaja, da je bilo soglasje dano pod odložnim pogojem - sklenitve pogodbe s projektantom, ki je zmagal na natečaju (družbo A. d. o. o.); - tožnica je toženki izročila popise PZI s količinami za gradbeno - obrtniška dela, ne pa celotne PZI dokumentacije (glej list. št. 43, zadnji odstavek).

8. Tožnica je zahtevala plačilo izdelave projektov za Šolski center R. Zahtevek za izpolnitev pogodbeno dogovorjenega zneska je utemeljevala s podpisom pisma o nameri dne 1. 8. 2011 (priloga A2) in z dogovori pravdnih strank (na sestanku dne 28. 7. 2011), s katerimi je bilo po mnenju tožnice doseženo soglasje volj oziroma je bila pogodba sklenjena. Kot dodatno podlago tožbenega zahtevka je navedla tudi odškodninsko odgovornost za nepoštena pogajanja (20. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ) in neupravičeno obogatitev, saj naj bi bila toženka obogatena za PZI popise del, ki jih je izročila tožnica.

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago tožnice, ko je presojalo zahtevek na podlagi 20. člena OZ ni utemeljen. Druga pripravljalna vloga tožnice namreč ni bila podana po prvem naroku za glavno obravnavo, saj je bil le-ta preložen (glej list št. 62). Tožnica je zato pravočasno podala trditveno podlago za presojo tožbenega zahtevka na podlagi nepoštenih pogajanj, saj je v drugi pripravljalni vlogi navajala, da se je tožnica nepošteno (zlonamerno) pogajala z namenom, da ji tožnica izroči PZI popise ob tem, da toženka že takrat ni imela namena kasneje tožnici le-te plačati in zahtevala "nadomestilo za nesklenjeno pogodbo" (glej list št. 65 in 69, točka i). Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da sodišče brez trditev zaključi, da bi se lahko toženka s tožnico pogajala za določen obseg del, saj je tožnica zatrjevala, da so osebe iz Ministrstva za Šolstvo in šport toženko prepričevali v podpis dveh pogodb, eno s tožnico in drugo s podjetjem A. d. o. o. (glej list št. 69, točka j.).

10. Kljub temu je stališče izpodbijane sodbe, da je toženki mogoče očitati posredno odškodninsko odgovornost, češ da bi se lahko toženka pogajala s tožnico za določen obseg del tudi po tem, ko ji je investitor naložil sklenitev pogodbe z družbo A. d. o. o, nepravilno, saj je sodišče prve stopnje ob presoji nepoštenosti pogajanj toženke zmotno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.

11. Dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo (drugi odstavek 20. člena OZ), ali da je namen opustila brez utemeljenega razloga (tretji odstavek 20. člena OZ), je namreč na oškodovani stranki (tožnici).(1) Temu bremenu tožnica ni zadostila. Le pavšalno je namreč zatrjevala, da se je tožnica nepošteno (zlonamerno) pogajala z namenom, da ji tožnica izroči PZI popise ob tem, da toženka že takrat ni imela namena kasneje tožnici le-te plačati oziroma da so osebe iz Ministrstva za Šolstvo in šport toženko prepričevali v podpis dveh pogodb, eno s tožnico in drugo s podjetjem A. d. o. o. (glej list št. 69, točka j.). Pri tem tožnica niti ni pojasnila zakaj bi morala toženka skleniti dve pogodbi za izvedbo projektanskih del, niti ni podala trditev o tem, katera dela bi toženka morala zaupati tožnici in katera naj bi prepustila družbi A. d. o. o. in ni pojasnila, zakaj s sklenitvijo dveh pogodb toženka ne bi prekršila odložnega pogoja sklenitve pogodbe z družbo A. d. o. o. 12. Pri presoji nepoštenih pogajanj je potrebno presoditi ali je šlo za odstop od pogajanj iz razloga, ki je po objektivnih merilih neupravičen in je stranki mogoče očitati, da v resnici ni imela namena skleniti pogodbo oziroma namena ne bi smela izkazovati. V primeru, ko je stranka ob začetku pogajanj imela namen skleniti pogodbo, in je ta namen kasneje opustila pa je treba presoditi ali je opustitev utemeljena ali ne. Le v primeru, ko je stranka namen skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, gre za nepošteno pogajanje, pri čemer se za presojo uporabijo objektivna merila, dobri poslovni običaji, pravila stroke in (poslovni) običaji. Pri tem je treba permisivno razlagati okoliščine, ko je odstop utemeljen oziroma restriktivno okoliščine, ko je odstop neutemeljen.(2) Ob povedanem, v konkretnem primeru toženki ni mogoče očitati, da je opustila namen skleniti pogodbo zaradi neutemeljenih razlogov. Že v pismu v nameri je namreč tožnico seznanila, da je pravice in obveznosti po Pogodbi z RS odkupila pod odložnim pogojem pridobitve soglasja RS. Ta pogoj se je sicer uresničil, vendar je bil vezan na nadaljnji odložni pogoj sklenitve pogodbe z družbo A. d. o. o. Toženka torej ni mogla skleniti projektantske pogodbe s tožnico, saj bi v tem primeru RS odklonilo soglasje k prodajni pogodbi, s katero je toženka odkupila poslovno celoto družbe V. d. d. Toženki torej ni mogoče očitati nepoštenega pogajanja (neutemeljenih razlogov za odstop od pogajanj), saj je bil odložni pogoj za soglasje RS k pogodbi o odkupu poslovnega deleža V. d. d. sklenitev projektantske pogodbe z družbo A. d. o. o. 13. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi bilo nesmiselno sprejeti zavezujoči ponudbi dveh družb za izvedbo projektantske dokumentacije, predvsem upoštevaje, da bi bila s tem kršena zaveza toženke do investitorja (RS), ki je po neprerekanih navedbah toženke kot odložni pogoj določil sklenitev projektantske pogodbe z družbo A. d. o. o.(3) Soglasje za vstop toženke v Pogodbo z RS je bilo namreč dano le pod pogojem, da bo projektiranje izvajala družba, ki je bila izbrana na javnem natečaju (avtor natečajne rešitve) - družba A. d. o. o. (glej B4, B8 in B10). Pritožbeno sodišče torej ne vidi razloga za sklenitev pogodbe za določena projektantska dela s tožnico ob dejstvu, da je toženki investitor naložil sklenitev projektantske pogodbe z družbo A. d. o. o. Ni torej razloga, da bi morala toženka kljub zahtevi investitorja, da projektantsko pogodbo sklene z družbo A. d. o. o., določen obseg del zaupati tožnici.

14. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja tudi, da tožnica ni podala ustreznih navedb za ugoditev tožbenemu zahtevku na odškodninski, niti na obogatitveni podlagi, saj ni podala konkretiziranih trditev o višini škode oziroma obogatitve toženke (zahtevala je le pogodbeno dogovorjeno plačilo), niti o prikrajšanju ter o vzročni zvezi med prikrajšanjem in okoriščanjem.(4)

15. Glede neupravičene obogatitve je tožnica namreč trdila le (glej list. št. 46), da je dokumentacijo izročila in ni odgovorna, če je toženka ni uporabila ter pavšalno navedla, da je zaradi ravnanja toženke prikrajšana, ker je "v zvezi s tem projektom ogromno izgubila, saj je na tem projektu predhodno delala vse od leta 2009, večino dela je opravila in bi s sklenjeno pogodbo in plačanimi projekti lahko poplačala nastale stroške" ter da se je tožnica "obogatila in uporabila vse dolgoletne bogate izkušnje projektantske ekipe tožnice" (glej list. št. 69, točka k. in 70 točka m.). Tožnica torej ni podala nikakršnih trditev glede obsega lasnega prikrajšanja, niti glede višine obogatitve toženke.

16. Pri tem pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da je toženka trdila, da je prejela le (delne) popise PZI v okviru pogajanj, kar med pravdnima strankama ni bilo sporno, saj je tudi tožnica sama priznavala, da celotne PZI dokumentacije v fizični obliki ni predala (glej list. št. 43). Toženka je navajala tudi, da PZI dokumentacije s strani toženke ni uporabila, temveč je vsa projektantska dela zaupala družbi A. d .o. o, ki je izdelala celotno projektno dokumentacijo od idejne zasnove dalje in nobena rešitev tožnice (tudi popisi PZI) ni bila uporabljena (list. št. 60), temveč so bila dela izvedena po projektih A. d. o. o. Tega tožnica ni prerekala,(5) temveč je le pavšalno trdila, da je bila toženka obogatena s tem, ko je tožnica izdelala PZI dokumentacijo in PZI popise, čeprav je hkrati sama priznavala, da je izročila le popise PZI in ne tudi celotne PZI dokumentacije in kljub temu, da niti ni zatrjevala, da je toženka dokumentacijo sploh uporabila.

17. Nenazadnje tožnica tudi ni izkazala prikrajšanja na svoji strani. Toženka je namreč trdila, da tožnica ni bila prikrajšana, ker je izročila popise del, ki so že bili zdelani za družbo V. d. d.(6) Da je dokumente tožnica pripravila še pred podpisom Pisma o nameri izhaja tudi iz trditev tožnice same,(7) kakor tudi iz 3. člena Pisma o nameri, po katerem se izvajalec strinja, da bo naročniku v namen optimizacije obsega in predpisane kvalitete gradbeno obrtniških del izročil že izdelane popise del s količinami za gradbeno - obrtniška dela (navedbe toženke na list št. 74).

18. Ker je pritožbeno sodišče zaključilo, da tožbeni zahtevek tožnice po temelju ni utemeljen zaradi nesklepčnih (nezadostno konkretiziranih) trditev tožnice,(8) je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo (5. točka 358. člena ZPP) in se zato ni spuščalo v presojo ostalih pritožbenih navedb tožeče in tožene stranke, ki so izpodbijale odločitev prvostopenjskega sodišča glede višine tožbenega zahtevka (360. člen ZPP).

19. Tožnica s svojim zahtevkom ni uspela, zato mora toženki v roku 15 dni povrniti stroške postopka za postopek pred sodiščem prve in druge stopnje (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP).

20. Pritožbeno sodišče je toženki stroške odmerilo na podlagi priglašenih stroškov, skladu z odvetniško tarifo in načelom potrebnosti, in sicer je za postopek pred sodiščem prve stopnje priznalo nagrado za postopek v višini 1.288,30 EUR (tar. št. 3100), nagrado za narok (tar. št. 3102) v višini 1.189,20 EUR in pavšalni znesek PPT stroškov v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002).

21. DDV se obračunava po stopnji, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka (prvi odstavek 40. člena ZDDV-1).(9) Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1). Zato je pritožbeno sodišče v skladu z navedenima določbama ZDDV-1 DDV v višini 22 % obračunalo zgolj za storitve, ki so bile opravljene po uveljavitvi 22 % DDV, torej po 1. 7. 2013.(10) Za storitve, ki so bile opravljene pred navedenim dnem, pa je obračunalo 20 % DDV. Tako je pritožbeno sodišče nagrado za postopek povišalo za 20% DDV (257,66 EUR) in preostale stroške za 22% DDV (266,02 EUR). Stroški postopka toženke povečani za DDV (523,68 EUR) tako znašajo skupaj 3.021,18 EUR.

22. Za pritožbeni postopek pa je priznalo nagrado za postopek v višini 1585,00 EUR (tar. št. 3210) in pavšalni znesek za poštne in telekomunikacijske storitve (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR, kar povečano za 22% DDV znaša 1958,10 EUR. Stroški pritožbenega postopka (skupaj s sodno takso v višini 2.337,00 EUR) tako znašajo 4.295,10 EUR. V primeru zamude je toženka dolžna toženi stranki tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka 15 dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (prvi odstavek 378. člena OZ).

Op. št. (1): V. Kranjc, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 229. Op. tš. (2): ibid. str. 228. Op. št. (3): glej list št. 28 in 76. Op. št. (4): oziroma med nastalo škodo in nepoštenimi pogajanji.

Op. št. (5): Navajala je le, da je toženka projektno dokumentacijo uporabila, da je lahko dokončala dela oziroma da tudi v primeru, če toženka projektne dokumentacije ni uporabila in jo je vrgla v smeti, tožnica za to ni odgovorna oziroma da je vseeno, ali je toženka dela izvedla po PZI projektu tožnice, saj ga je toženka na podlagi pisma o nameri odkupila (l. št. 46 in 70).

Op. št. (6): kar izhaja tudi iz izpovedbe izvedenke na naroku dne 5. 12. 2014, da v načrtih glave vedno napisano kdo je kaj izdelal in je pri PGD pisalo družba A. d. o. o. (glej list št. 193).

Op. št. (7): glej list. št. 3 na kateri tožnica navaja, da je imela celotno projektno dokumentacijo že izdelano in jo je izročila toženki, iz list. št. 40 (zadnji odstavek) je razvidno, da so že obstajali PGD in PZI projekti tožnice, na podlagi katerih se je toženka lahko v fazi, ko se je odločala za "odkup podjetja" odločila, ali gre v projekt ali ne. Da je bila PZI dokumentacijo že pripravljena pred začetkom pogajanj s toženko izhaja tudi iz list. št. 66, točka g., da je tožnica po stečaju nad družbo V. d. d. nadaljevala projektiranje PZI dokumentacije, saj prvotni naročnik kljub stečajnemu postopku še ni odstopil od pogodbe s tožnico. Ker je od pridobitve pravnomočnega gradbenega dovoljenja do razpisa preteklo nekaj mesecev, je tožnica v vmesnem času izdelala PZI projekte in popise gradbeno obrtniških del (l. št. 66).

Op. št. (8): Tožnica ni podala zadostne trditvene podlage za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 20. člena OZ, kakor tudi ne na podlagi neupravičene obogatitve.

Op. št. (9): Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12 - ZUJF, 83/12, 14/13, 46/13 - ZIPRS1314-A in 101/13 – ZIPRS1415).

Op. št. (10): Dvig splošne davčne stopnje iz dotedanjih 20 % na 22 % je bil uveden z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 46/2013 z dne 29. 5. 2013. Tako tudi VSL sodba I Cpg 626/2014 z dne 27. 11. 2014.